Kako polno zaživeti v novem okolju, če izhajaš iz druge kulture in ne znaš govoriti slovensko

Tatjana Vrbnjak
03.03.2021 02:00
V pomoč je lahko program socialne aktivacije Aktivno živim v Sloveniji, ki ga izvaja Andragoški zavod Maribor.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Udeleženke programa socialne aktivacije se lažje sporazumevajo v slovenskem jeziku in so bolj samozavestne. Foto: AZM
Azm

Albanske ženske, ki pridejo v Slovenijo za svojimi možmi, ki tu pogosto delajo kot gradbeni delavci, večinoma ostajajo le v svojem ozkem družinskem in prijateljskem krogu. Praviloma zelo slabo govorijo slovensko, zato si same nikamor ne želijo ali ne upajo. V mesto, na urade, k zdravniku ... jih spremljajo možje ali otroci; službe ne iščejo, četudi si je nekatere želijo. Skratka, četudi živijo med nami, so praviloma socialno izključene. Zelo pogosto občutijo strah, neredko trpijo zaradi depresije. Kako torej bolj aktivno, polno zaživeti v okolju, ki je s selitvijo postalo njihov novi dom?

Izgubile strah pred vključitvijo v zaposlitev

Prvi korak k temu je lahko vključitev v program socialne aktivacije Aktivno živim v Sloveniji, ki ga izvaja Andragoški zavod Maribor Ljudska univerza in je namenjen prav ženskam, ki k nam pridejo iz drugega kulturnega okolja. Cilja programa sta preprečevanje socialne izključenosti in izboljšanje zaposlitvenih možnosti, zato je prvi del namenjen krepitvi osebnih in socialnih veščin, še posebno izboljšanju komunikacije v slovenskem jeziku (čez čas morajo udeleženke opraviti izpit iz slovenščine na prvem nivoju) in spoznavanju lokalnega okolja in institucij, drugi del pa praktičnemu usposabljanju za delo pri izbranem delodajalcu.

Šestmesečno vključitev je minuli petek zaključila že druga skupina 15 udeleženk programa Aktivno živim v Sloveniji. Praktično usposabljanje so vse imele za delo na področju čiščenja, kar sedem se jih je seznanjalo s tem delom v BS Limit. "Bila sem presenečena, s kakšno natančnostjo so delale, sicer na svoj način in s svojo hitrostjo," je dejala njihova mentorica Blanka Soršak in dodala, da je imela občutek, da so z veseljem pridobivale nova znanja; zaradi koronavirusa so sicer praktično usposabljanje morali predčasno zaključiti. Kljub temu so, kot so povedale udeleženke, izgubile strah pred vključitvijo v zaposlitev, spoznale, da delo zmorejo opraviti, nekatere pa so poudarile tudi to, da se zdaj lažje sporazumevajo v slovenskem jeziku.

Ena od udeleženk dela v Gorenju. Foto: AZM
Azm

Naučile so se dela z računalnikom

In končni rezultati druge skupine udeleženk programa Aktivno živim v Sloveniji? Dve sta se zaposlili - ena dela v Gorenju v Velenju, druga v Tušu, tri so se vključile v osnovno šolo za odrasle, šest jih načrtuje vključitev v 120-urni tečaj usposabljanja za življenjsko uspešnost, ki se na Andragoškem zavodu prične v tem mesecu. Vse so se tudi naučile dela z računalnikom in pametnim telefonom in postale vešče dela na daljavo - tako so se vključile v zaključno konferenco preko zooma. Izgubile so tudi precej strahu pred govorjenjem v slovenščini, se naučile novih besed in postale bolj samozavestne.

Tretja skupina udeleženk programa socialne aktivacije za ženske iz tujega kulturnega okolja je pričela v tem tednu, do konca 2022 pa bodo program izvedli še za dve skupini, skupno torej za pet skupin žensk.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta