Barbara Bradač
Kaj od številnih prostorskih načrtov bodo Mariborčani prihodnje leto tudi dejansko videli, začutili ali uporabljali? Direktor Zavoda za urbanizem Maribor (ZUM) Marko Podjavoršek na predstavitvi v okviru serije Kako nastaja sodobni Maribor pojasnil, da ZUM prostor načrtuje in pripravlja prostorske akte ter strokovne podlage, izvedba pa je nato odvisna od investitorjev, nadaljnjega projektiranja, dovoljenj in financiranja.
Kot najbolj konkreten primer je navedel park ob stanovanjskem kompleksu Bumerang na Taboru, ki ga že urejajo. ZUM je sodeloval tudi pri načrtovanju Športnega parka Kovinar na Teznu, ki naj ne bi bil namenjen le nogometnemu klubu, temveč naj bi postal širše športno-rekreacijsko središče mestne četrti.
Kovinar ne bo samo nogometno igrišče
Po Podjavorškovih besedah so v načrtu poleg nogometnih površin še košarkarska igrišča, zunanji fitnes, nova tribuna, parkirišče in drugi objekti, ki bi jih lahko uporabljali prebivalci Tezna. Na območju parkirišča naj bi Energetika Maribor upravljala tudi sončne elektrarne. Pri projektu morajo uskladiti več deležnikov, med njimi Mestno občino Maribor, mestno četrt, Javni holding Maribor, Nogometni klub Kovinar in občinska podjetja. ZUM pri tem preverja, kaj dopuščajo prostorski akti, ter pripravlja podlage za umestitev objektov.
Med načrti je izpostavil tudi Park spominov na Dobravi. Na območju pokopališča naj bi uredili parkovni prostor za različna spominska obeležja, med drugim obeležja, povezana s povojnimi poboji. Podjavoršek je pojasnil, da ne gre za novo grobišče, temveč predvsem za ureditev degradiranega prostora in postavitev obeležij. Ločeno od tega načrtujejo tudi širitev pokopališča Dobrava, saj mesto potrebuje dodatna grobna mesta.
Po sprejetju OPN se delo šele začenja
Pomemben del dela ZUM je bil povezan s pripravo novega občinskega prostorskega načrta Maribora, katerega sprejemanje je trajalo okoli dve desetletji. Podjavoršek je poudaril, da OPN ni dokončen in nespremenljiv dokument, temveč podlaga, ki jo bo treba prilagajati novim potrebam prebivalcev, gospodarstva in investitorjev.
Spremembe bodo po njegovih besedah potrebne tudi zato, da se bodo lahko razvijale kmetije na obrobju mesta, širila podjetja in nastajala nova stanovanjska območja. Prostorskih načrtov po njegovem ne bi smeli vezati na posamezen mandat ali volilni program, saj postopki praviloma trajajo dlje od političnih mandatov. "Upam samo, da župani kakšnih prostorskih aktov niso vezali na svoje volilne programe, ker to nima smisla," je dejal. Prostorsko načrtovanje je namreč področje, kjer se rezultati pogosto pokažejo šele več let po začetku postopkov.
Od gospodarskega centra Krog do stanovanjskih sosesk
ZUM sodeluje pri pripravi prostorskih podlag za gospodarsko-krožni center Krog, nova stanovanjska območja, javne površine, parke, pokopališča ter prometno in komunalno infrastrukturo. Zavod je sodeloval tudi pri celostni prometni strategiji občine.
Med aktualnimi nalogami je Podjavoršek omenil pripravo regionalnega prostorskega plana za Podravje, ki vključuje 41 občin. V njem bodo določali strateško pomembna območja in objekte s področij gospodarstva, prometa, bivanja in infrastrukture.
Čeprav je Mestna občina Maribor največja lastnica ZUM, zavod projektov zanjo ne dobiva neposredno. Za delo se mora prijavljati na razpise in nastopati na trgu. Z 18 zaposlenimi (od urbanistov, arhitektov, geografov in drugih prostorskih načrtovalcev.) deluje tudi v številnih drugih slovenskih občinah, med drugim v Novi Gorici, Sevnici, Slovenj Gradcu, Mislinji, Velenju, Polzeli in Šentjurju. Dejavnost zdaj širi še na gradbeno projektiranje in načrtovanje cest, zato nameravajo ekipo tudi povečati. Ob zahtevnejših projektih se povezujejo z zunanjimi strokovnjaki, saj poleg urbanističnih rešitev potrebujejo še okoljska poročila, hidrološke študije, krajinske zasnove in druge strokovne podlage.
ZUM se poteguje tudi za načrtovanje širitve letališča
Med dolgoročnejšimi projekti je direktor omenil še prostorsko načrtovanje širitve Letališča Edvarda Rusjana Maribor. ZUM ima po njegovih besedah še nedokončano starejšo pogodbo, povezano s prostorskimi podlagami za razvoj letališča, prijavil pa se je tudi na nov državni razpis.
Ali bo zavod izbran, še ni znano. Podjavoršek meni, da bi moral Maribor razmišljati o razvoju svojega letališča in ne bi smel ostati odvisen samo od letališč v Ljubljani, Gradcu in Zagrebu. O podaljšanju vzletno-pristajalne steze in drugih posegih pa bo odločala država.
Podjavoršek je poudaril, da mora zavod prihodke ustvarjati na trgu in vsak mesec zagotavljati delo za zaposlene. Prav zato je po njegovih besedah tudi v interesu ZUM, da prostorski postopki ne trajajo nerazumno dolgo in da se pripravljeni načrti čim prej premaknejo proti izvedbi.
