
V Listi kolesarjev in pešcev z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da Slovenija tudi sedem let po jasno izraženi zahtevi civilne družbe po hitri železniški povezavi med Mariborom in Ljubljano nima jasnega cilja, časovnice ali politične zaveze za njeno uresničitev. V času pred volitvami, ko se tema železnic znova pojavlja v programih različnih strank, se zato po njihovem mnenju odpira ključno vprašanje, kako resne so te obljube.
"Leta 2019 je bila predstavljena Državljanska pobuda 50 minut med Mariborom in Ljubljano, ki jo je koordinirala Lista kolesarjev in pešcev. Pobudo je podprlo več kot dva tisoč ljudi, strokovnjakov, raziskovalcev, lokalnih odločevalcev in uporabnikov, ter številne lokalne skupnosti vzdolž celotne osi. Sporočilo pobude je bilo jasno, država mora ključno prometno povezavo obravnavati kot nacionalno razvojno prioriteto, ne kot projekt brez roka. Sedem let kasneje ostajajo potovalni časi nekonkurenčni, strateški cilj nedoločen, časovnice pa potisnjene daleč v prihodnost. To ne kaže na tehnično ali finančno oviro, temveč na odsotnost politične ambicije," v javnem pismu danes zapišejo v Listi kolesarjev in pešcev.

Pri tem spomnijo tudi, da je država brez večjih dilem zagotovila 244 milijonov evrov za prenovo železniške postaje v Ljubljani, kot pomemben projekt pa izpostavlja tudi železniško povezavo z letališčem Jožeta Pučnika. Po mnenju liste ti projekti sicer imajo svoj pomen, a skupaj kažejo prometno politiko, ki ostaja osredotočena predvsem na center, medtem ko povezljivost države kot celote ostaja v ozadju.
"Vprašanje hitre železnice Maribor–Ljubljana zato ni tehnično vprašanje in ni vprašanje realnosti. Je vprašanje prioritet. Če država za projekte v prestolnici zmore jasne odločitve in kratke roke, za ključno povezavo med največjima urbanima središčema pa ponuja obzorja 20 ali 25 let, gre za zavestno politično izbiro."

Posledice takšne izbire so po mnenju Liste kolesarjev in pešcev dolgoročne. Brez hitre in zanesljive železniške povezave vzhodni del Slovenije ostaja slabše povezan, manj konkurenčen in razvojno zapostavljen, decentralizacija pa ostaja le prazna beseda.
"Hitra železnica med Mariborom in Ljubljano ni luksuz in ni regionalna zahteva. Je osnovni pogoj za enakovredno vključevanje ljudi v delo, izobraževanje in javno življenje ter za resno zmanjševanje cestnega prometa in emisij. Sedem let po pobudi 50 minut je jasno: javna podpora obstaja, strokovni argumenti so znani. Manjka le eno - politična ambicija, ki bi se iz zapisov v volilnih programih prevedla v jasen cilj, zavezo in časovni okvir. Brez tega se bo politika dveh hitrosti, ena za center in druga za vse ostale, nadaljevala," še zapišejo v Listi kolesarjev in pešcev.
Igor Selan







