Andreja Kutin
Čeprav je nova vlada napovedala revizijo postopkov za podelitev koncesij za izgradnjo obratov za termično izrabo odpadkov in koncesijske pogodbe še niso podpisane, se aktivnosti v projektu nadaljujejo. V sklopu slednjih je podjetje Energijska izraba odpadkov (EIOM), ki je bilo pod okriljem Snage ustanovljeno za ta namen, v Mariboxu priredilo javno predstavitev projekta Od odpadka do energije: pogledi na izzive in priložnosti EIOM.
api_embed_photo}1190238{/api_embed_photo}
Argumenti za v dvorani in proti pred njo
Še pred pričetkom so se na ploščadi pred kinodvoranami v protestni akciji zbrali predstavniki pobude Maribor proti sežigalnici, ki so predstavili tveganja, ki bi jih lahko predstavljala morebitna sežigalnica odpadkov: povečevanje onesnaženja s prašnimi delci, ki že tako pesti mesto, veliki stroški investicije ter manj skrbno ravnanje z odpadki, katerih količino naj bi zniževali na začetku in ne na koncu njihove rabe.
Da proces sežiga poteka pri izjemno visoki temperaturi okoli 850 stopinj Celzija, pri kateri so ostanek in z njim izpusti izjemno majhni, je v predstavitvi dejal Vito Martinčič, direktor Snage in EIOM, ter da bodo uporabljene najboljše dostopne tehnologije (t. i. BAT), v obdelavo pa bodo sprejemali samo "domače" odpadke iz Koroške, Pomurske in Podravske regije, uredba namreč uvoza odpadkov ne dovoljuje. Poleg tega bi Maribor ob obratu v Razvanju pridobil še 14 kilometrov vročevoda, s tem pa bi ukinili manjše kurilnice, ki bistveno bolj obremenjujejo zrak. Jože Hebar, generalni direktor Energetike Maribor, računa, da bi lahko 60 odstotkov toplote Maribor dobil iz smeti.
Kako ločuje Slovenija
Tudi dr. Luka Traven z Univerze na Reki je večkrat ponovil, da so današnje tehnologije v tovrstnih obratih napredne in dobre ter da gre za najstrožje reguliran del odpadkovnega sektorja. Poleg tega po njegovem mnenju ponovna uporaba več kot 50 odstotkov odpadkov ni možna. Slovenija med tem po uradni statistiki dosega odstotke čez 70, je bilo večkrat slišati in je kasneje poudarila tudi Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje pri ministrstvu za okolje in prostor. Razprava se je namreč razvnela, ko je spregovoril edini nasprotnik projekta med sogovorniki na odru Uroš Macerl iz Eko kroga: "Investicije v sežigalnice se povrnejo v okoli 40 letih. To pomeni, da do takrat ne bomo zniževali količin odpadkov na izvoru?" Bolte in ostali sogovorniki so zagotovili, da smo Slovenci dobri pri ločenem zbiranju odpadkov, kar kažejo tudi najnovejši podatki, Macerl pa je opozoril tudi na boljšo komunikacijo z javnostjo. To je v uvodnem nagovoru obljubil tudi župan Saša Arsenovič, ki je poudaril skrb za lastne odpadke in prav dialog z vsemi deležniki - stroko in lokalnim prebivalstvom.
