Srečko Klapš
Zaradi lanskih ujm mariborsko letališče deluje v zelo omejenem obsegu in je sposobno sprejeti le do 12 do 13 potnikov.
Na posvetu o razvoju Letališča Edvarda Rusjana Maribor je zazvenelo jasno sporočilo: brez državnega prostorskega načrta ni napredka. Ta je v zadnji tretjini postopka sprejemanja, je pa možno, da bo že prihodnje leto. Vodilni v regiji pozivajo k povezovanju, iskanju investitorjev in strategiji, ki bi letališče znova postavila na zemljevid.
V nadaljevanju preberite:
- Zakaj se ni izšlo s poleti na jug Italije in kaj to pomeni za prihodnje čarterske lete?
- Kako bi delujoče letališče lahko prispevalo k zmanjšanju bega možganov in gospodarskemu razvoju Podravja in Pomurja?
- Katere uspešne prakse iz Gradca bi lahko uporabili pri vodenju mariborskega letališča?
- Zakaj Slovenija izgublja licencirane letalske strokovnjake – in kam odhajajo?
- Kaj se dogaja z zemljišči in parkirišči v zasebni lasti in kako to ovira razvoj?
V nadaljevanju preberite:
- Zakaj se ni izšlo s poleti na jug Italije in kaj to pomeni za prihodnje čarterske lete?
- Kako bi delujoče letališče lahko prispevalo k zmanjšanju bega možganov in gospodarskemu razvoju Podravja in Pomurja?
- Katere uspešne prakse iz Gradca bi lahko uporabili pri vodenju mariborskega letališča?
- Zakaj Slovenija izgublja licencirane letalske strokovnjake – in kam odhajajo?
- Kaj se dogaja z zemljišči in parkirišči v zasebni lasti in kako to ovira razvoj?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
