Vida Božičko Štajnberger
Ob Biotehniški šoli Maribor, na območju Račjega dvora, so zasadili še zadnje drevo in simbolično odprli nov učni agrogozdarski poligon. Med mladimi sadikami jerebike, lesnike in bezga že rastejo solata, zelje, koruza in fižol, med njimi pa se po sveže zastirani zemlji sprehajajo dijaki iz Slovenije in z oddaljenega afriškega otoka Mayotte. Projekt je namreč povezal šoli z različnih koncev sveta. Gre za del mednarodnega projekta Erasmus+ AgrosylviMob, s katerim želijo v biotehniški šoli spodbujati trajnostni razvoj in sodobne pristope v kmetijstvu in gozdarstvu. Pri projektu sodelujejo s kmetijsko šolo Lycée agricole de Coconi z otoka Mayotte v Indijskem oceanu, kjer je agrogozdarstvo še danes del vsakdanjega življenja.
Učni poligon po vzoru afriških praks
"Agrogozdarski model pomeni, kako lahko na isti površini kombiniramo gozdne rastline in zelenjavo oziroma poljščine," je pojasnil učitelj strokovnih predmetov s področja naravovarstva in vodja programa Erasmus+ v šoli Simon Gračner. Poudaril je, da so idejo za učni poligon dobili prav med obiskom afriškega otoka, kjer ljudje že stoletja živijo in kmetujejo po teh načelih. "Zasadili smo gozdne rastline, kot so jerebika, lesnika, črni bezeg in glog, dodali pa smo tudi ribez in robide. Med zelenjavo imamo solato, zelje, nizki fižol, sladko koruzo, sladki krompir in šparglje. Kombiniramo enoletne rastline in trajnice," je pojasnil Gračner.
"Pri nas smo nekoliko pozabili, da je kmetijstvo v resnici narava"
Bistvo agrogozdarstva je, da drevesa nudijo senco in zaščito nižjim rastlinam, s čimer lažje prebrodijo vročino in sušo. Zaradi senčenja je manj potrebe po zalivanju, tla pa bolje zadržujejo vlago in hranila. "To je veliko bolj sonaraven način pridelave. Predvsem pa smo pri nas nekoliko pozabili, da je kmetijstvo v resnici narava. Veliko stvari je danes preveč intenzivnih. Verjamem, da bomo morali v prihodnje narediti kakšen korak nazaj in ponovno živeti z naravo, ne mimo nje," je poudaril.
Dijake z Mayotta najbolj presenetilo vreme
Pri pripravi poligona jim je pomagalo dvanajst dijakov in trije učitelji z Mayotta, ki se te dni mudijo v Mariboru in prebivajo v Dijaškem domu Lizike Jančar. Mlade obiskovalce je Slovenija navdušila, čeprav jih je naše vreme precej presenetilo. "Nikoli še nisem potoval tako daleč. Vedno sem bil le na našem otoku. Najbolj me je presenetila klima. Tukaj je res zelo mrzlo, pri nas pa je tropsko in toplo," je povedal eden od dijakov. Drugi je dodal, da sta ga navdušili predvsem slovenska hrana in narava. "Zelo lepo je tukaj. Upam, da se še kdaj vrnem." Poseben pečat so gostje z Mayotta pustili tudi na otvoritveni slovesnosti, kjer so zaplesali v tradicionalnih oblačilih in obiskovalcem približali del svoje kulture.
Njihova mentorica Cecile Morelli je pojasnila, da se na njihovem otoku s podnebnimi spremembami soočajo že dlje časa in da je situacija vedno težja. "Imamo velike težave s pomanjkanjem vode. Vedno več ljudi živi na otoku in iščemo načine, kako z vodo varčevati. Pri nas ljudje pridelujejo predvsem banane, sadje in zelenjavo za samooskrbo. Kmetijstvo morda nima velikega ekonomskega pomena, je pa zelo pomembno za družine," je povedala.
Projekt kot primer trajnostnega izobraževanja
V Biotehniški šoli Maribor verjamejo, da bo nov učni poligon pomemben tudi za prihodnje generacije dijakov. "S tem projektom smo se učili, kako lahko en prostor večnamensko uporabimo. Naj bo ta učni poligon primer dobre prakse, kako lahko kakovostno in široko izrabimo kmetijske površine," je povedal Anton Krajnc, ravnatelj Biotehniške šole Maribor.
Odprtja se je udeležil tudi vodja sektorja za srednje šole na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Aleksandar Sladojevič, ki je poudaril pomen takšnih projektov za prihodnost izobraževanja. "To ni le simbolična otvoritev nove učne površine, ampak pomemben korak k trajnostno in sodobno naravnanemu izobraževanju na področju biotehnike, kmetijstva in varovanja okolja," je dejal.
