Direkcija za infrastrukturo je izvajalca del, družbo GIC gradnje, ki bo južno mariborsko obvoznico gradila v sodelovanju s podjetjema IPI in Trgograd, uvedla v delo. Kljub temu še ni natančno znano, kdaj bodo na 400 metrov dolgem odseku med zaključkom zahodne obvoznice in novim centrom Unifit, ki predstavlja 1. fazo 1. etape, stroji zabrneli. Kot je namreč na tiskovni konferenci povedala direktorica direkcije za infrastrukturo Karmen Praprotnik, morajo zdaj v skladu s pogodbo izvajalci v desetih dneh predložiti terminski plan, dejanski začetek gradnje bo torej znan šele po 15. septembru.

Za zemljišča druge faze pričeli z razlastitvijo

Vzpodbudne so tudi novice glede nadaljevanja gradnje. Kot je znano, so 1. etapo južne obvoznice zaradi težav s pridobivanjem služnosti razdelili na dve fazi, pri čemer naj bi, tako ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za 2. fazo, za 800 metrov dolg odsek od Unifita do podaljška Kardeljeve ceste, vložili še letos: "Za to fazo še nimamo pridobljenih vseh zemljišč, je pa za pet lastnikov začet postopek za razlastitev."

Gradnja celotne 1. etape bo po pogodbi stala 19,55 milijona evrov, pri čemer bo država prispevala 17,55 milijona evrov, preostanek, 2,4 milijona, pa mariborska občina, a bo na koncu najverjetneje dražja. "Pogodba v takšni vrednosti je bila podpisana že pred dvema letoma, zato je o končni finančni konstrukciji zdaj res preuranjeno govoriti," je pojasnila Bratuškova.

Prva etapa na promet v mestu še ne bo imela večjega vpliva

V skladu s pogodbo morajo izvajalci dela na 1. etapi zaključiti v 900 dneh, po njej bo promet tako teoretično stekel marca 2028. Prva etapa južne obvoznice še ne bo imela pomembnega vpliva na promet v mestu, ko bo zgrajena, se bo tranzitni promet z Lackove ceste sicer preusmeril nanjo, a se bo nato v priključku Kardeljeve ceste preusmeril nazaj na Streliško. Bolj bistven vpliv na promet v mestu se bo nato pokazal šele z izgradnjo tri kilometre dolge 2. etape, s katero bodo 1. etapo južne obvoznice navezali na Tržaško cesto v bližini gasilskega doma v Bohovi, dokončno pa bo obvoznica končana šele z izgradnjo 1,3 kilometra dolgo 3. etapo, s katero jo bodo priključili na avtocesto Slivnica-Pesnica.

Kot je znano, je država konec avgusta za ti dve etapi končno le sprejela državni prostorski načrt, kdaj se bosta začeli graditi in koliko bosta stali, pa za zdaj ne upa napovedati še nihče. "Zdaj je treba pripraviti vso potrebno dokumentacijo za začetek gradnje, smo pa že pri 1. etapi videli, kako zahtevno je pridobivanje zemljišč in potem tudi dovoljenj. Mi vsem lastnikom ponudimo maksimalno, kar po zakonu lahko, a ljudje včasih težko razumejo, da se glede cen, če povem po domače, ne moremo "cenkati', da smo pri tem omejeni z zakonodajo. Rokov zato ne želim prejudicirati, je pa to res absolutno prioriteten projekt, tako da sem prepričana, da zaključek ni prav daleč," je še povedala Bratuškova.

Ker bo 1. etapa južne obvoznice presekala Kurirsko pot, s čimer bo po njej onemogočen dostop do več hiš pod obronki Pohorja, je mariborska občina že začela z zemeljskimi deli za izgradnjo nove ceste, kot je povedal župan Saša Arsenovič, je ta projekt vreden 1,08 milijona evrov.

Prenova Malečniškega mostu se zamika

Tudi po izgradnji južne obvoznice pa Maribor še ne bo imel dokončanega celotnega obroča okrog mesta. Ker na severni strani mesta gradnja obvoznice ni mogoča, občina računa na izgradnjo predora pod središčem mesta. Kdaj, če sploh, se bo država za njegovo izgradnjo odločila, še ni znano, bo pa ministrstvo, tako Bratuškova, najkasneje oktobra naročilo izdelavo študije, ki bo pokazala, ali je njegova gradnja smiselna, ali pa bi morda bila boljša kakšna druga rešitev.

Ob južni obvoznici država v Mariboru izvaja še nekaj projektov, med temi prenovo Malečniškega mostu in gradnjo železniškega podvoza Ledina. Kot je povedala Bratuškova, so razpis za izbor projektanta prenove Malečniškega mostu zaključili brez izbora, ker so prejeli ponudbo, ki presega zagotovljena sredstva, zato bodo kmalu izdali nov razpis. Je pa zato, kot je povedal Arsenovič, gradbeno dovoljenje za podvoz Ledina že pridobljeno: "Upam, da bo razpis za izvajalca izdan še letos in da se gradnja prične v letu 2026. Gre za zelo pomembno transverzalo na osi vzhod-zahod, ki bo pomembno vplivala na gospodarske subjekte v Coni Tezno in razbremenila vpadnico v mesto."