Jasmina Cehnar
Krofi so v pustnem obdobju najbolj iskana sladka dobrota v Mariboru. Povpraševanje tako naraste, da so slaščičarne in drugi ponudniki te dni v svojevrstni proizvodni hektiki, krofi pa nas mamijo od vsepovsod. Pri tem klasični z marelično marmelado ostajajo stalnica, družbo jim delajo tudi številne sodobnejše različice z raznoraznimi kremnimi nadevi, prelivi in posipi. Kje imajo najbolj slastnega, je ta čas aktualna tema pogovorov, a gre za stvar osebnega okusa. Tako nekaterim bolj teknejo industrijski, drugi pa prisegajo na ročno pripravljene, ki so praviloma nekoliko dražji, spet tretjim je vseeno, le da je na mizi krof oziroma še bolje - množica krofov.
"To je nehvaležno, nočno delo, ampak teh 14 dni, ko se spremenimo v nočne ptice, stisnemo zobe"
Na Cafovi je popularna jurka
Na drugačen prodajni pristop tudi letos prisegajo na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. V bližini svoje šole v Cafovi ulici so znova postavili tovornjaček s ponudbo krofov z najrazličnejšimi okusi, ki jim je skupno to, da skušajo biti čim bolj podobni domačim. "V njih sta prava vanilja, prava limonina lupinica, ne vsebujejo nobenih dodatkov, aditivov. Narejeni so ročno - ni tako, da jih stroj krogla, tehta ali polni. Vse to počnemo sami, ročno jih tudi polnimo s polnili, skuhanimi na šoli, torej z marmeladami iz pravega sadja in z malo sladkorja," je pojasnil Sebastjan Plevčak, vodja restavracije Sedem. Glede okusov ostajajo zvesti preteklim letom, so pa tokrat umaknili okus lešnika in vrnili različico z marmelado iz jurke, saj je tako zahteval glas ljudstva. "Ljudje najbolj kupujejo klasiko, na drugem mestu je jurka, zanima pa jih tudi pistacija, saj ostajajo v trendu Dubaja," je dejal Plevčak.
Krofe že peto leto pripravljajo v okviru študentskega projekta Krof 7. Pečejo jih sproti, v učni kuhinji v prvem nadstropju šole, zato so vedno sveži. V delo, ki traja že od ranih ur, je vključenih kar 50 študentov, šest med njimi jih za potrebe zaključne naloge projekt vodi vse od nabave do marketinga in prodaje. Na dan jih pripravijo med 1500 in 2000, zanimanje pa je znova veliko, saj so ljudje po njih povpraševali že štirinajst dni pred tem, ko so jih sploh začeli prodajati. Krofe je na Cafovi sicer možno kupiti še do vključno pustnega torka (od 8. do 17. ure, z izjemo nedelje), cena krofa z marelično marmelado je 2,2 evra, z jagodno ali jurkino 2,5 evra, z vaniljevo kremo 2,7 evra in pistacijevo 3,7 evra, medtem ko posebni berlinski krof z vaniljevo kremo in koščki jagode stane 6,7 evra.
Hiša Kruha: Večji, manjši, včasih tudi smešni
Raznoliko ponudbo imajo tudi v Hiši kruha. Ob krofih z marelično marmelado pripravljajo še veganske (z ovsenim mlekom in cimetom za boljši okus) ter prav tako berlinske krofe, polnjene z domačo vaniljevo kremo, svežimi jagodami ali gozdnimi sadeži ter smetano. "Berlinski so zelo priljubljeni, čeprav marelica še vedno vodi. Otroci pa vse pogosteje sprašujejo po krofih s čokolado, zato bomo razmislili tudi v tej smeri," je razložila Nataša Dojnik, prokuristka Hiše kruha, kjer te nasitne sladice zlasti ob sončnih dnevih kdaj zmanjka že sredi popoldneva. Posebnost njihovih krofov sta ročna priprava in zvestoba starim receptom. Uporabljajo naravne, sveže sestavine, ki so "ključ do pravega krofa", pri tem pa ne dodajajo sredstev za pospeševanje vzhajanja. "Zato krofi niso vedno povsem enaki, kakšen je včasih malo večji, včasih manjši, včasih pa tudi smešen - bolj jajčast ali štirioglat, a okus je tisti, ki premaga vse, ne nazadnje pa nam naše stranke ne zamerijo, saj vedo, k čemu stremimo," je pripovedovala Dojnik.
V pustnem času so krofi njihov "kraljevi" izdelek, zasenčijo vse ostale sladice, niti po njih ni toliko povpraševanja. Delo poteka ponoči v njihovi bazi v Selnici ob Dravi. Testo zamesijo pozno popoldne, ga oblikujejo v kroglice in pustijo vzhajati okoli dve uri. Peka se začne okoli polnoči in traja do četrte ure zjutraj, nato sledi še razvoz. "To je nehvaležno, nočno delo, ampak teh 14 dni, ko se spremenimo v nočne ptice, stisnemo zobe," je pojasnila sogovornica. Začeli so s 400 krofi na dan, nadaljevali s 1500, za pustno soboto in torek jih bodo spekli po 2500. Krof z marelično marmelado pri njih stane 1,4 evra, veganski 1,8 evra, berlinski pa 4,8 evra, ki pa je "sladica za dva ali kar kosilo".
Slaščičarna Ilich: Tekstura, okusi in rinka
Medtem v Slaščičarni Ilich tudi letos prisegajo zgolj in samo na "pravi krof", klasiko, torej krof z marelično marmelado. Dnevnih količin krofov ne razkrivajo, je pa tudi pri njih zakulisje te dni popolnoma prilagojeno peki pustne sladice. Klemen Logar, direktor te znane mariborske slaščičarne, pripoveduje, da vsak krof naredijo ročno, "z ljubeznijo". "Kot vedno, gremo tudi pri krofih v smeri uporabe najboljših surovin in najboljših postopkov, saj gre pri nas vedno za kvaliteto in znanje," je povedal in dodal, da veliko pozornost prav tako posvečajo polnilu, ki je doma narejeno, skuhano iz najboljših marelic. Za marelični krof je pri Ilichu treba odšteti dva evra.
In kakšen je pravzaprav dober, kvaliteten krof? "Puhast, mehek, vse sestavine v krofu se morajo čutiti - od limone, vanilje in tudi ruma. Skoraj najbolj pomembno pa je polnilo, ki mora biti marmelada, ki ni ne presladka ne prekisla, da lahko med uživanjem krofa čutimo vse, kar je v njem. Seveda je pomembno, da je tudi lep, z izrazito rinko ter da ni ocvrt v postanem olju," je razložil Plevčak.
Nataša Dojnik iz Hiše kruha pa je dodala, da mora poleg uporabe kvalitetnih sestavin biti tudi ravno prav vzhajan in pečen, saj se hitro zgodi, da je pečen preveč ali premalo. "Pomembno je še, da ni masten," je zaključila.
