Andreja Kutin
Če postaja današnji svet preveč blodnjav in zapleten, je pod Pohorjem na voljo veliko bolj zabaven, ne le za otroke, iz videnega in preizkušenega sodeč je labirint dober izziv tudi za starše in celo - pozor, najzahtevnejša kategorija - za najstnike. Preverjeno. Terja le nekaj časa, dobre volje in pa - dobro obutev.
Labirint se v Mariboru razprostira na treh hektarjih oziroma 30.000 kvadratnih metrov velikem koruznem polju, vanj se vstopa pod Ledino, lokacija se zaradi kolobarja namreč vsako leto spremeni. "Čaki zdaj, levo ali desno, gor ali dol?" Zemljevid je v roki, a kaj, ko dela labirinta na zemljevidu ni. A, to je skrivnostni del, ki so ga omenjali pri vhodu. Dobro, saj je vendar vsak labirint namenjen tudi izgubljanju pa seveda pametovanju in prerekanjem, katera pot je prava. "Saj bomo prišli do nove točke!" Ja, seveda. Koruzi je kljub suši nekako uspelo zrasti do točke, ko to ni čisto samoumevno, dolžina poti pa je tudi približno dva kilometra, kar niti ni tako malo. Sploh če hodiš v krogih. In če solabirintčan vztraja, da morajo delčki sestavljanke na enem od postajališč "fitat" (se prilegati, op. p.) v ta kvadrat.
Organizatorji pravijo, da gre zagotovo za najbolj skrivnosten koruzni labirint do sedaj, pa tudi, da je Koruzni labirint Maribor namenjen odraslim in otrokom, in ker ga v Mariboru postavljajo že osmo leto, je letošnji nekoliko bolj zahteven. To pomeni, da bo še toliko bolj pomembno sodelovanje. Gre za "zabavo v naravi, kvalitetno preživljanje prostega časa in druženje" brez digitalnih pripomočkov. Pretežno, kajti ena od ugank je od nas preprosto zahtevala tiktok urgenco. Tema je letos srednji vek, zato - da ne izdamo preveč - so tam oprode in paži pa preizkusi raznih veščin. Srednji vek gor ali dol, mala oprodinja ima danes namesto meča pač - telefon. Vihti ga zagotovo bolje, kot so vitezi meče. A glavno je doživetje, pa tudi vztrajnost, četudi za eno uganko porabimo 15 minut in se čas tavanja razvleče na skoraj dve uri.
Labirint je sicer nastal v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, kjer so študentje pri predmetu Geodezija oblikovali idejne zasnove.
