V mladinskem počitniškem domu Frankopan Punat na otoku Krku, kjer otroci preko mariborskega Rdečega križa letujejo že od leta 1955, smo obiskali drugo, najštevilnejšo izmeno. Skupaj jih je šest - prva je predvidena za predšolske otroke, zadnja pa za otroke s posebnimi potrebami. Sprejel nas je upravnik počitniškega doma Boris Gabor, ki je pojasnil, da je v domu kapacitete za okoli 400 otrok, trenutno jih imajo 255.
"Otroci gredo najraje na plažo, kjer se kopajo in igrajo. Vedno so z njimi naši zunanji sodelavci, ki z otroki izvajajo razne delavnice, kot so šahovski krožek, šiviljske in kulinarične delavnice. V vsaki izmeni je ena delavnica, ki najbolj pritegne otroke. V kulinarični delavnici je zmanjkalo prostora za prijave. Vsi so želeli peči pico," o aktivnostih pove Gabor. Za otroke skrbi okoli 40 vzgojiteljev, je pa število odvisno od velikosti izmene. Za vsakih osem do deset otrok je zadolžen en vzgojitelj.
Lani so vsi spraševali, kje so otroci
Lani je bilo zaradi ukrepov letovanje otrok v Punatu odpovedano. Letos poteka v mehurčku, po standardih Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ). "Vsi se držimo predpisov. Prireditve so zelo okrnjene. Vse poteka na igrišču, kjer naredimo balončke, v katerih je skupina, ki je tudi skupaj v sobi. Na večje izlete ne hodimo. Če gremo, je to panoramski izlet z ladjo, ki je rezervirana samo za nas," razloži Gabor in poudari, kako so otroci srečni, ker so spet na morju, in da bo deset dni minilo prehitro.
"Vsi smo tukaj zaradi otrok. Njihova sreča je tudi naša sreča"
"Vedno sprašujejo, ali se lahko vrnejo. Odgovorimo, da lahko, ampak drugo leto," pove upravnik. Omeni tudi dobro sodelovanje s punatsko občino in lokalnim prebivalstvom, saj preko sezone zaposlujejo kar nekaj ljudi iz Hrvaške. "Lani so vsi spraševali, kje so otroci," pove in doda, da so tudi dobri gostje. "To se vidi po številu prodanih sladoledov."
V vsaki izmeni petčlanska zdravniška ekipa
V kompleksu, ki šteje več paviljonov, imajo tudi posebnega, ki je namenjen medicinskemu osebju, ki ima tam tudi ordinacijo in bolniške sobe. "Tukaj je aktivna zdravniška služba iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Imamo tudi bolniške sobe za otroke, ki bi morebiti potrebovali zdravniško nego. V vsaki izmeni, ki traja deset dni, je nova zdravniška ekipa, ki jo sestavljata zdravnik in glavna medicinska sestra s tremi pomočnicami," pojasni upravnik Boris Gabor in pokaže skupino otrok, ki v senci posluša predavanje višje medicinske sestre o zdravniški negi. "Izobražujemo jih o zdravem načinu življenja, o zdravi prehrani in higieni, ki je danes zelo pomemben del našega življenja."
Folklora na morju
Na velikem rumenem ležalniku opazimo skupino starejših dečkov. Dva sta osredotočena na telefon, ostali se pogovarjajo. Petnajstletni Nik Krle v Punatu letuje že četrto leto. Vrača se zaradi dobrega počutja in prijateljev. "Najpomembnejša sta druženje s prijatelji in morje. Spoznavam tudi nove ljudi," še pojasni Nik, ki je pred kratkim zaključil osnovno šolo. Med pogovorom se slišijo zvoki harmonike, in ko pogledamo bližje, opazimo skupino otrok med učno uro folklore, ki jo vodi učitelj Davorin Horvat.
Horvat, ki igra harmoniko, pojasni, da je to zelo priljubljena dejavnost. "Vadimo različne stile plesa, med otroki sta tudi dva iz KUD Študent, kar je dodatna popestritev." Na drugi strani igrišča v senci skupina punc pleše v ritmih popularne glasbe. Pod pokrito streho skupina mlajših dečkov igra šah, druga mešana skupina ima učno uro aikida.
Epidemija jih je še bolj povezala
Pedagoški vodja druge izmene Janez Merc pojasni, da se po letu premora vračajo nazaj v stare čase. "Malce nam nagajajo mehurčki, saj smo morali del programa zaradi varnosti odpovedati oziroma prilagoditi. Kljub temu smo srečni, saj smo tu zaradi sonca, morja, zračne kopeli in v prvi vrsti zaradi otrok, ki so presrečni, da so spet na morju," pove Merc in doda, da se v skupini vedno najde tudi kakšen, ki je prvič in ugotovi, da ni za to.
Glede ukrepov pojasni, da so sobe strožje ločene kot prej. Na obroke otroci hodijo po skupinah, večerni programi so prilagojeni za skupino do 100 ljudi ali pa strogo ločeni, če sodeluje več kot sto otrok. "Sicer ni isto kot nekoč, ko je vsaka skupina pomenila svoje vzdušje, ampak ne glede na to smo na morju in to je najbolj pomembno." Pove še, da jih je mogoče epidemija še bolj povezala. "Moram priznati, da smo se tukaj vedno uspeli dobro povezati. Bil sem prvi, ki je leta 1991 kljub vojni peljal otroke na morje. Naše poslanstvo je, da omejimo tveganja in da se imajo otroci fajn, kar je glavno izhodišče. Vsi smo tukaj zaradi otrok. Njihova sreča je tudi naša sreča," pojasni.
Popoldan smo se z otroki odpravili na plažo, ki je rezervirana samo za njih. Imajo tudi lastne prhe, sanitarije in pitnike hladne vode. Mlajši deček Jakob, ki je opravljal vlogo reševalca iz vode, je opozarjal vrstnike, naj ne plavajo predaleč, tudi pisca teh vrstic. Odbojkarji so naju s fotografom spraševali, ali sva srečala Luko Dončića, ki je bil čez vikend v Punatu, a ga nihče ni srečal. Otroke je na plaži nagovoril tudi pedagoški vodja Merc in jih vprašal, ali se imajo fajn. V en glas so odgovorili: "Jaaaaa!"
Študenti prinašajo svežino in nove načine dela
V Punatu je bil tudi sekretar Rdečega križa Maribor Metod Dolinšek, ki je izpostavil tradicijo njihovih letovanj. "To je že 65. sezona in mi dejansko na morje vozimo že vnuke ljudi, ki so pred desetletji letovali tukaj. Potreba po tovrstnem letovanju je iz leta v leto večja. Če je to bilo včasih socialno in varstveno potovanje, je danes letovanje za vse otroke, ki jim v sodobnem času manjka pristnih stikov. Ne vem, ali se vsi starši zavedajo, da imamo tukaj 24-urno oskrbo, zato jih vzpodbujamo, da pošljejo svoje otroke," pojasni Dolinšek.
Je pa izpostavil, da jim primanjkuje vzgojiteljev. "Zadnja leta, sploh letos, se soočamo s težavo, da se vzgojitelji ne odzivajo v tolikšnem številu, kot bi si mi to želeli. Pogrešamo predvsem učitelje, ki so v zadnjem letu večinoma delali na daljavo in niso imeli pristnega stika z otroki ter bi se glede na profesijo morali zavedati, kakšne stiske so bile pri otrocih. Tako smo upali, da se jih bo odzvalo več. Dobro so se odzvali študenti, ki prinašajo svežino in nove načine dela. Imamo torej super kombinacijo starosti, zrelosti, pameti in mladosti, ki prinese nove ideje."
Ob povratku domov bolj samozavestni
Zaradi covidnih omejitev so letovanje organizirali v smislu popestritve dejavnosti, da otroke čim bolj animirajo in jih razpršijo. "Imamo cel kup zunanjih sodelavcev, ki izvajajo različne vsebinske dejavnosti, kar bo potekalo tekom vseh izmen. S tem se bosta dvignila pestrost dogajanja in zadovoljstvo otrok, ki nam je na prvem mestu. Želimo, da imajo deset dni počitnic, da se tudi nekaj naučijo in da so ob povratku domov bolj samozavestni," je izpostavil Dolinšek.
Pozval je tudi zdravstveno zavarovalnico, da poveča sredstva, ki jih letno namenja za letovanja vseh otrok v Sloveniji. Meni, da bi to moralo postati reden zdravstveno-preventivni program, kot je za cepljenje proti meningitisu. "Vsako leto začenjamo letovanja s predšolsko skupino, ki ima od letovanja največ koristi. To so otroci pred odhodom v šolo, ki tukaj pridobijo krepko količino samozavesti in lažje vstopijo v šolsko obdobje." Dolinšek je še izpostavil, da si želijo več finančnih sredstev za vzdrževalna dela: "Najmlajši objekt je bil zgrajen v zadnjem socialističnem samoprispevku, poštene investicije tukaj že lep čas ni bilo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
