Volilna tekma letnika 2026 je bila takšna, kot je še ni bilo. Kampanja je bila surova, umazana, brutalna, tekla je celo mimo volilnega molka in mnogih doslej priznanih pravil in zakonitosti. Do konca, do zadnjega volivca, ki še lahko pride na volišče. Oziroma do zadnjega hlapa bencina, kar je bil zadnji "veliki-mali" pok spopada za oblast. Politična slika za novo parlamentarno štiriletko, kot so jo izrisale redne parlamentarne volitve, je drugačna, kot je bila leta 2022: bistveno bolj razdrobljena in neostra. Nobena od dveh vizij Slovenije, kot sta jih promovirala Janez Janša in Robert Golob, ni dobila močne večine. Razplet volitev pred štirimi leti je bil nedvoumen, volivci so prepričljivo izbrali Svobodo in zavrnili SDS. Tokrat je šlo veliko, veliko bolj na tesno. Kar torej vemo: slovenska politika in družba sta sredi sveta silovitih sprememb, desanta na demokratične standarde, mnogih vojn in političnih brutalnosti v režiji trumpov, putinov in netanjahujev razdeljeni v tabora. Ta se v spirali polarizacije težko pogovarjata, kaj šele slišita. Mostov (skoraj) ni.
Na koncu so bile to volitve med Golobom in Janšo
Na koncu so bile to volitve med Golobom in Janšo. Med državo Svobode in drugo republiko SDS. Drugi so bili statisti v duelu hegemonov v taborih, a bodo v tej politični geografiji lahko imeli (naj)večjo vlogo pri tem, kdo in kako bo (lahko) vladal. Pot do nove oblasti v obdobju težkih preizkušenj, tako gospodarsko kot socialno, bo skrajno naporna. Še nedavno se je zdelo, da se JJ zanesljivo vrača v položaj za sestavo še četrte vlade, da mu je uspelo s soborci dokončno utrditi naracijo o nesposobni vladi levičarjev, ki je davčno (nad)obremenila Slovenijo in sesula njeno konkurenčnost. Finale kampanje, prestreljen z mega prisluškovalno afero, pod katero so se začeli razkrivati prstni odtisi izraelskih (para)obveščevalcev, sledi (so)organizacije pa so prezentno vodile do SDS, je dvoboj zapletel. Za mnoge je bilo to preveč. Večni prvak SDS je posegel po kartah in sredstvih, ki so vodila v upor, kontramobilizacijo in v lijak, ki je veliko levosredinskih glasov prelil k Svobodi kot nosilcu antijanšizma. Prva volilna noč pušča veliko vprašanj, ogromno negotovosti in nepredvidljivosti. Jeziček na tehtnici bodo manjši, zelo verjetno celo novinci na DZ-odru, Stevanovićeva Resni.ca. Stranka, ki je nastala na anticepilskem valu po virusnem času, je z desno-levim populizmom dobila močan pospešek z družbenimi omrežji, ki so postala pomemben faktor političnih iger prestolov. To bo za Slovenijo in bodočega mandatarja nova situacija in nov faktor, po EU so te lekcije marsikje vzeli. In se niso (nujno) dobro končale.
Paradoks teh volitev je, da so ljudje z udeležbo pokazali, da jim ni vseeno. A hkrati so glasove razpršili tako, da politični sistem težko generira stabilno oblast. Kaj sledi? Najverjetneje dolgotrajna pogajanja, lahko da s krhko koalicijo in vlado, ki bo od prvega dne delovala v pogojih političnega preživetja. Nič ni izključeno povsem. Tudi nove volitve? A kot država in družba nismo v položaju, da bi si lahko privoščili politično paralizo in nove blokade. Aferaštvo na najvišjih obratih v zgodovini je na koncu zadušilo resno, vsebinsko razpravo in tekmo programov. Tudi zato je v nedeljo zvečer bistveno manj ljudi lahko slavilo, v resnici. Razen morda v Resni.ci. Zato bomo o resničnih zmagovalcih/poražencih lahko govorili šele čez čas. Te volitve bodo imele številne posledice.
