Jasmina Cehnar
Pogledi igralcev, prilepljeni na šahovnico, komaj opazen premik na stolu, rahel izdih, roka, ki obstane nad figuro. Zdaj čas teče počasi, drugič se poteze zvrstijo hitro, skoraj nervozno. Ko pride do napake ali nepričakovane ideje, se napetost zgosti kot pred nevihto ... Kako zanimiv je lahko šah za gledalce, tudi če ne razumejo vseh kombinacij, so marsikoga spomnili Dnevi šaha, ki te dni potekajo v mariborskem Europarku. Kar je nekoliko nenavadno, saj nakupovalni centri niso naravno okolje tovrstnih turnirjev, a šahistov bolj glasno prizorišče ni odvrnilo, dvodnevnega dogodka se je namreč udeležilo skupno kar 350 igralcev. V petek se je odvila Štajerska kadetska liga, v soboto popoldne pa vrhunec, 29. memorial Vasje Pirca. V dopoldanskih urah pa še turnir dvojic.
Ta je pritegnil številne mimoidoče, ki so občudoval šahiste, med katerimi je bil najmlajši star le šest let. S tem je prireditev v organizaciji Železničarskega šahovskega kluba Maribor Poligram, najuspešnjšega kluba pri nas, ki naslednje leto slavi stoto obletnico, dosegla svoj namen. "Ob tem, da poskušamo biti uspešni v tekmovalnem smislu, izobražujemo šahiste in imamo zelo kvalitetno šahovsko šolo, je naš cilj tudi popularizacija šaha in mislim, da nam to kar dobro uspeva," je povedal predsednik kluba Tadej Sakelšek.
Čeprav se zdi, da so zlati časi šaha mimo, je kraljevska igra zaradi svetovnega spleta danes bolj dostopna in razširjena kot kadarkoli prej. Pri nas je bistven porast zanimanja opazen od kovida naprej, ko je k priljubljenosti igre prispevala tudi Netflixova serija Queen's Gambit. Šahu so pospešek dale tudi spletne platforme, kjer je danes aktivnih okoli 250 milijonov igralcev po vsem svetu. "Od epidemije so se številke na turnirjih povišale za dva do trikrat. Otroških turnirjev, ki jih organiziramo vsak mesec, se udeležuje med 100 in 120 otrok, kar je za Maribor dobra številka," je razložil predsednik kluba, ki ima okoli 500 članov, od katerih jih tekmuje 70 do 80. V Mariboru je po njegovi oceni sicer od sto do 150 šahistov, ki se udeležujejo turnirjev.
Na turnirju dvojic se je sicer preizkusilo veliko mladih, med tekmovalci je bil tudi Matic Lavrenčič, svetovni podprvak do 20 let, ki mu je matični Železničarski šahovski klub ob priložnosti podelil priznanje za naj igralca leta. "Vedno ko zmagam partijo je dober občutek. Na tej točki se več ne sprašujem, zakaj igram šah, ampak ga samo igram," je povedal mladenič, ki s sotekmovalcem ta dan sicer ni slavil, turnir dvojic je namreč zmagal tandem z velemojstrom Janom Šubeljem in Domnom Tisajem. Med udeleženci je bilo tudi kar nekaj deklet. "Na neki točki je šah igralo malo punc, po epidemiji pa jih vse več. To je dobro, saj je pomembno, da je šah mešan šport, ne pa usmerjen le v moške," je razmišljala 16-letna Meta Heric, ki ima na državnih tekmovanjih že kar nekaj uspehov, šah pa ji je všeč, ker je miselna igro, ki ji pomaga razvijati možgane in drugače razmišljati, pa tudi pregnati dolgčas.
Najbolj atraktiven del sobotnega dopoldneva, ki je ustavil veliko mimoidočih, pa je bila ekshibicijska tekma med mladim mariborskim šahistom Edvardom Kalohom in igralcem Juretom Ivanušičem. Slednji je na prizorišče prišel kot se za igralca spodobi - samozavestno in pozersko, deset letni Edvard pa povsem sproščeno. A igra je hitro postala resna, sprva je bilo veliko razmišljanja, zaključek pa se je odvil tako hitro, da je starejši igralec naredil nepravilno potezo. Edvard, ki je imel na voljo le še devet sekund, je poklical sodnika in tako pridobil dodatno minuto, nato se je boj hitro zaključil. Ivanušič je v obeh partijah moral priznati premoč. Nasprotnik ni skrival navdušenja. "Vesel sem, da sem ga premagal, ker je bilo težko. Je dober igralec, ampak slabši od mene," je bil samozavesten. Tovrstne tekme so mu všeč, a jih vedno ne jemlje resno. "Ko igram z nekom slabšim od sebe, ne igram zares. Danes pa sem moral, ker drugače se verjetno ne bi končalo z zmago," je razlagal Edvard, ki šah obožuje, ker "moraš sprejemati odločitve, tako kot v življenju".
"Edvard je naštudiran, natreniran, dober, ima ideje, natančnost in zbranost - same dobre lastnosti za šahista," pa je razlagal Ivanušič. Ob porazu proti otroku njegov ego ni bil preveč ranjen. "Ne gre za to, ali je človek starejši ali mlajši, gre za to koliko je talentiran in pripravljen. In jaz šah rad igram s talenti," se je smejal Ivanušič, ki kraljevske igre nikoli ni treniral, jo pa je veliko igral v časih, ko še ni bilo interneta in telefonov in si se je lahko učil le prek igre v živo ali iz knjig. "Šah je kultiviran način dvoboja in je neke vrste umetnost bojevanja, kombinatorike, matematike, poezije. Dobro bi bilo, da bi se kdaj namesto vojne usedli za šahovsko mize in se tako dvobojevali ljudje, ki imajo moč," je še modroval sogovornik.
