11. Festival fotografije: Kaj pomeni fotografirati v času, ko vsak dan ustvarimo tisoče podob?

"Živimo v času, ko še nikoli nismo ustvarili toliko fotografij. Ko je fotografiranje postalo del našega vsakdana in ko nas vsak dan preplavljajo tisoče podob. Vprašanje pa ostaja enako: Kaj pravzaprav pomeni fotografirati? In predvsem – kako gledati?" je na odprtju 11. Festivala fotografije Maribor na Židovskem trgu v Mariboru dejal direktor festivala Mitja Sagaj. Na to vprašanje bo v naslednjih dveh tednih, do 30. septembra, poskušal odgovoriti festival, ki se letos ozira na 90 del delovanja Fotokluba Maribor, še posebej pa na eno najpomembnejših poglavij v zgodovini mariborske in slovenske fotografije Mariborski krog. 

Kot je na otvoritvi spomnil Mitja Sagaj, je Mariborski krog petnajsterica fotografov, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s svojim delom pomembno spremenila pogled na fotografijo. "V času, ko je bila fotografska popolnost pogosto pomembnejša od vsebine, so si upali pogledati drugače. K vsakdanjosti, človeku, robovom mesta, prostorom in prizorom, ki jih drugi morda niso želeli ali znali videti. Zato je njihova zgodba aktualna še danes." 

Tudi po 50 letih ostrina ostaja

"Dobra fotografija nikoli ne zastara, kar potrjujejo tudi letošnji festival in fotografije Mariborskega kroga. Čeprav so nastale pred več kot 50 leti, niso izgubile svoje ostrine, temveč še vedno delujejo sveže, neposredno in aktualno. Toda njihova dediščina ni videz fotografije, temveč avtorski pogled," je dejal predsednik Fotokluba Maribor Brane P. Kos. Tudi izbor letošnjih razstav na sodoben način odpira vprašanja, ki so zanimala že njih, to so človek in njegov prostor, vsakdanje življenje, družba, osamljenost, bližina in odtujenost, vsak ustvarjalec pa se jih loteva s svojim jezikom in izkušnjo današnjega časa.

Festival se dediščini Mariborskega kroga poklanja tudi z izbiro osrednje teme, ki je letos Črna fotografija. Do konca septembra bo na različnih lokacijah v mestu na ogled osem fotografskih razstav. Na dan otvoritve so v Fotogaleriji Stolp odprli razstavo Osmana Demirija z naslovom Otroci vojne.

O fotografu, filmskem ustvarjalcu in profesorju iz Kumanova v Severni Makedoniji ter njegovih Otrocih vojne je spregovorila fotografinja in vodja Fotogalerije Stolp Maja Modrinjak. "Otroci vojne je serija, ki je nastala leta 1999 kot posledica bombardiranja Nata in pregona ljudi s Kosova, od koder je bilo pregnanih okoli milijon ljudi, od tega jih je 360.000 pristalo v Makedoniji. V mestu Čegrane, ki je štelo 40.000 prebivalcev, je nastalo taborišče za begunce, v katerem je bilo na neki točki 55.000 ljudi. To je bila humanitarna katastrofa," je spomnila Maja Modrinjak. "Med vsemi prizadetimi so najbolj trpeli otroci. Njihov otroški svet se je obrnil na glavo, ko so bili prisiljeni stopiti na pot razselitve. Osman je takrat deloval kot dopisnik in se je v taborišča redno vračal. Najbolj se je osredotočal na otroke, za katere je verjel, da so edino upanje naroda. Cilj serije je bil, da se iz vsega slabega izvleče nekaj dobrega, da se nasilje vsaj simbolično loči od iskrenega in nedolžnega življenja otrok ter se prikaže čim bolj običajno otroštvo v okoliščinah, ki so bile vse prej kot običajne."

Jasnih odgovorov ni

Isti dan so v Galeriji Media Nox odprli še razstavo Fragmenti prisotnosti, ki združuje fotografska raziskovanja dveh generacij mladih ustvarjalcev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Skozi črno-belo fotografijo se avtorji ukvarjajo z vprašanji zaznave, identitete, spomina in človekove umeščenosti v sodobni svet. Fragmenti I, ki so nastali pod mentorstvom Mitje Zupanca, izhajajo iz radovednosti, intuicije in neposrednega odziva na nepredvidljivi svet okoli nas. Fragmenti II pod mentorstvom Andreje Ravnak pa pogled obračajo navznoter – k človeški psihi, identiteti, spominu in občutkom odtujenost. "Črna fotografija je bila za nas izziv. Ni nujno, da jo vsi avtorji začutijo. Razstavljamo rezultat internega razpisa in izbor s štirimi dijaki in štirimi študenti. Bistvo je, da fotografije ne ponujajo jasnih odgovorov, temveč da pri obiskovalcih spodbudijo njihovo razmišljanje in osebno interpretacijo," je dejala Andreja Ravnak.

V galeriji RRRudolf razstavlja Zoran Kolarić z razstavo Vmes, v Univerzitetni knjižnici Maribor Simon Chang s projektom Na pol doma, v Fotografskem muzeju Maribor pa Matej Peljhan z razstavo Anatomija izginjanja. Festival bo med drugim predstavil tudi hrvaškega fotografa Dražena Tirića, ki se bo v Univerzitetni knjižnici Maribor predstavil z razstavo Moj črno-beli svet.