
Mestna občina Maribor je ta teden podpisala aneks k pogodbi o sofinanciranju, s katerim je za projekt zagotovljenih 20,7 milijona evrov. Skupaj bo občina za naložbo, katere ocenjena vrednost znaša 39,7 milijona evrov, prejela dobrih 36,7 milijona evrov državnih in evropskih sredstev. Mariborska občina bi tako sama zagotovila okoli 3 milijone evrov oziroma 7,6 odstotka.
Do podpisa aneksa je prišlo po tem, ko je vlada novembra lani Center Rotovž uvrstila med operacije strateškega pomena na območju vzhodne kohezijske regije. Sprememba vladne odločitve je bila pravna podlaga, da so lahko prvotno pogodbo o sofinanciranju dopolnili z bistveno višjim zneskom. Projekt je vključen tudi v operativni program, ki ga je potrdila Evropska unija. V njem je posebej poudarjen strateški pomen Centra Rotovž. Projekt so si med obiskom Maribora ogledali tudi predstavniki Evropske komisije.
Od prve pogodbe do boja za manjkajoči denar
Financiranje največje mariborske kulturne naložbe se je v preteklih letih večkrat spreminjalo. Mestna občina Maribor je leta 2021 z ministrstvom za kulturo sklenila prvo pogodbo, na podlagi katere je bilo projektu od zagotovljenih 12,5 milijona evrov, izplačanih 9,6 milijona evrov. Pogodbe pozneje ni bilo več mogoče časovno podaljševati, saj je pravna služba ministrstva v času ministrice Aste Vrečko presodila, da zakonska podlaga tega ne omogoča. Pogodbeno razmerje se je zato zaključilo, občina pa je morala za nadaljnje financiranje poiskati drugo pot.


Leta 2025 je pridobila 6,4 milijona evrov evropskih in državnih sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Temu so sledila pogajanja z državo za dodatno financiranje. Zdaj podpisani aneks za 20,7 milijona evrov je najpomembnejši premik pri zapiranju finančne konstrukcije projekta. Aneks je podpisan z Ministrstvom za okolje in prostor, ki ga vodi ministrica Polona Rifelj, ki je bila do odhoda na ministrstvo prokuristka Javnega holdinga Maribor.
Od zagovornice projekta do ministrice
Center Rotovž je v različnih političnih obdobjih ohranjal podporo dela državne politike. Sedanja ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je bila zagovornica projekta že v času, ko je ministrstvo vodil Vasko Simoniti. Tudi sedanja vlada je državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs projekt predstavila kot pomembno regionalno kulturno središče, ki ga država podpira.

Projekt tako ni le mariborska kulturna investicija, ampak kulturno in razvojno središče širše vzhodne kohezijske regije. V nastajajočem centru bodo pod isto streho delovali Mariborska knjižnica, Umetnostna galerija Maribor in mestni kino. V njem bodo še prostori za prireditve, izobraževanje in ustvarjanje ter kavarna. Občina napoveduje, da bo prenovljeni Rotovški trg postal odprto mestno stičišče kulture, znanja in druženja.
Barbara Bradač





