Potem, ko je vlada na četrtkovi seji potrdila rebalans letošnjega proračuna, ki temelji tudi na izboljšani napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Ta namesto dvoodstotne rasti BDP po novem pričakuje 3,8-odstotno rast, je minister za finance Andrej Šircelj dejal, s predlaganim rebalansom državnega proračuna zagotavlja socialno državo in ohranja investicije. V predlogu rebalansa, ki ga je vlada poslala v državni zbor, so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu, načrtovani odhodki pa znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj naj bi tako nanesel 2,2 milijarde, evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Bistvo predlaganega rebalansa je prav ohranitev primanjkljaja v okviru fiskalnih pravil, je še pojasnil Šircelj: "To pomeni, da je vlada naredila določen napor predvsem v smeri zagotavljanja večje učinkovitosti porabe javnega denarja. Ob tem bi rad poudaril, da so se nekatera sredstva, kot na primer sredstva za obrambo, povečala predvsem zato, da se zagotovi raven vlaganja v varnost, ki je določena s pogodbo o članstvu v Natu."
Pri spremembah na strani javnofinančnih odhodkov je tako izpostavil 269 milijonov evrov za ministrstvo za obrambo, ob tem pa še 263 milijonov evrov za finančno ministrstvo, 221 milijonov evrov za ministrstvo za demografijo, 201 milijon evrov izobraževanje, znanost in mladino. Javnofinančne prihodke pa so odgovorni predvideli na podlagi podatkov o rasti davčnih prihodkov v prvih osmih mesecih letos, ki so se skupaj medletno povečali za dobro desetino. Davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina sta se okrepila za 10 odstotkov, prispevki za socialno varnost za 7,1 odstotka, DDV oziroma davki na blago in storitve za 7,3 odstotka, je naštel finančni minister. "To so glavni davki, ki polnijo proračun in računam, da se bodo njihove stopnje rasti do konca leta še nekoliko povečale, mislim, da za približno pet odstotkov," je še navedel Šircelj. Izpostavil je še, javni dolg, ki naj bi se letos po najnovejši napovedi znižal pod 65 odstotkov BDP, kar je pomembno tudi v luči bonitetnih ocen. (skl, sta)
