Barbara Bradač
Na mariborski tržnici je v teh dni mogoče najti fižol kiflar, imenujejo ga tudi kifeljačar in kifeljček. Kupci odštejejo okoli 10 evrov za kilogram svežih strokov. Eden izmed ponudnikov je Albin Ribič iz Malečnika, ki že 20 let obdeluje 1,2 hektarja veliko njivo.
"Z nečim se moraš ukvarjati, gibati, migati, rekreirati. Zame je to kmetija. Že dvajset let hodim na to njivo," pravi Ribič, ki je na tržnici poznan po svojem fižolu. Letos pa je postal še posebej znan, saj je na Festival paradižnika prinesel najtežji paradižnik, 1,27 kilograma je tehtal plod.
Stročji fižol je odličen za kuhanje, praženje, v solatah ali kot priloga k mesnim jedem. Poleg značilnega okusa je cenjen tudi zato, ker ga je mogoče pridelovati v sožitju s koruzo – visoka stebla koruze služijo fižolu kot opora, kar pomeni, da je pridelava zahtevna, a tudi bolj naravna. "To je res eko. Še pletje je treba opraviti na roke, saj še niso iznašli škropiva, ki bi uničilo travo in slak, pa ohranilo koruzo in fižol. Če škropiš proti travi, fižola ni," razloži Ribič, ki je na kmetiji zrasel, danes pa nadaljuje delo na zemlji, ki jo je podedovala njegova žena. "Začela sva skupaj in zdaj tako delava že leta," še pove.
Prideluje tudi rumeno in zeleno puterco, a ostaja zvest kiflarju, ki ga trgata skupaj z ženo. "Trgava ga dan, preden pridem na tržnico. Celo popoldne. Bo še zrasel, ampak že zori," pravi in še doda, da je na tržnici ob sobotah, pa tudi ob sredah, petkih in nedeljah. "Doma ne poješ vsega, zato pridem sem. Saj imam čas."
