Varno od trgovine do krožnika: Kako ravnati z živili, da ne ogrozimo svojega zdravja

Ba. V.
15.07.2025 06:00

Nepravilno shranjevanje, pomanjkljiva higiena in napačna priprava hrane lahko pomenijo varnostno tveganje – še posebno v poletni vročini.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Djd/jentschura International/shutterstock

Potrošniki upravičeno pričakujemo, da bomo na tržnici in v trgovini kupili sveža in higiensko neoporečna živila. A ko izdelke enkrat naložimo v košaro ali nakupovalni voziček in jih odnesemo iz trgovine, je ravnanje z njimi naša odgovornost. Naša naloga je, da kruh, mlečne izdelke, meso, sadje in zelenjavo pravilno transportiramo, po potrebi ohladimo in shranimo tako, da bodo še naprej neoporečni.

Vendar se lahko zalomi pri vsakem od teh korakov. V tako vročih dneh, kot jih imamo trenutno, je lahko problematičen že prevoz oziroma nošnja domov, ko lahko za dlje časa prekinemo hladno verigo. Priporočljivo je, da za transport živil, ki jih v trgovini hranijo v hladilniku ali zamrzovalniku, uporabimo izolirno vrečko, v kateri živila ostanejo hladna do eno uro. 

Shutterstock

Varnostno tveganje je lahko tudi nepravilna priprava hrane, na primer nezadostno umivanje sadja in zelenjave. Marsikdo se tudi ne zaveda, kolikšno notranjo temperaturo mora med kuhanjem ali pečenjem doseči na primer meso, da se v njem uničijo mikroorganizmi. Najzahtevnejša je glede tega cela perutnina, ta naj bi po priporočilih NIJZ za toplotno obdelavo živil pri pečenju dosegla vsaj 82 °C, piščančje prsi vsaj 76,5 °C in manjši kosi perutninskega mesa vsaj 74 °C. Enako temperaturo naj bi dosegli tudi divjačina ter jedi z nadevom iz mletega mesa oziroma nadevi, ki vsebujejo surovine živalskega porekla. Svinjina in obdelano meso (mleto, nasekljano) naj bi dosegla 68 °C, vsa druga potencialno nevarna živila, torej goveje, telečje, ovčje meso, ribe, jajca in mlečni izdelki, pa vsaj 63 °C. Na tolikšno temperaturo naj bi segreli tudi testenine in riž.

Shutterstock

Pozorni moramo biti tudi pri ravnanju z ostanki jedi. Na sobni temperaturi jih lahko pustimo največ dve uri, nato jih postavimo v hladilnik na temperaturo največ 7 °C. Jedi ne smemo postavljati v hladilnik še vročih, ker to poviša temperaturo v hladilniku in poveča porabo energije za hlajenje.  

Poleg shranjevanja in hlajenja je za varnost živil ključna tudi higiena. Posebno skrbno je treba ravnati s surovim perutninskim mesom, ki je še zlasti občutljivo zaradi možnosti, da vsebuje salmonelo. Predvsem ne bi smeli za serviranje ali pripravo jedi nikoli uporabljati iste deske, na kateri smo pred tem obdelovali perutnino. Nekateri strokovnjaki pa odsvetujejo tudi umivanje perutnine pod tekočo vodo, saj lahko bakterije s curkom vode razpršimo po delovni površini. Vse mikroorganizme uničimo s pravilno toplotno obdelavo mesa.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta