
Slovenci smo mojstri v tem, da svoje domove v hladnejših mesecih spremenimo v pravo nepredušno trdnjavo. Vložimo pravo malo premoženje v sodobne toplotne črpalke, drage peči, debele fasade in vrhunska troslojna okna, da bi ustvarili tistih popolnih 22 stopinj Celzija v dnevni sobi.
Ko pa termostati končno pokažejo želeno temperaturo in se sistem umiri, se začne največja ironija sodobnega bivanja.
Da bi ohranili to drago plačano toploto, zatesnimo vsako špranjo do te mere, da se v lastnem domu počasi, a zanesljivo dušimo.
Je res smiselno plačevati stotine evrov za napredno ogrevanje, če se potem vsako jutro prebujamo v zadušljivi spalnici z zarošenimi okni? Nakopičena vlaga in visok nivo ogljikovega dioksida namreč ne prinašata le slabšega počutja, ampak prostor spremenita v idealno gojišče za pršice in plesen.
Iluzija učinkovitosti zračenja z odpiranjem oken
In tu nastopi tisti zlajnani nasvet, ki ga vsi poznamo: "Saj morate redno zračiti na prepih!" Slediti temu nasvetu v praksi pa pomeni popoln finančni nesmisel.
Naš ogrevalni sistem je pravkar porabil precej drage energije, da je zrak v prostoru segrel. Mi pa nato na stežaj odpremo okna in ta popolnoma ogret zrak v nekaj sekundah pošljemo naravnost na ulico.
Ne gre le za to, da v sobo brutalno vdre mraz in ohladi stene.
Gre za čisto matematiko. Naši radiatorji ali talno gretje morajo po vsakem takšnem zračenju začeti delovati na vso moč, da nadoknadijo ogromne toplotne izgube.
To praktično pomeni, da s svojim denarjem zavestno grejemo zunanjo okolico, zneski na položnicah pa se samo še višajo.
Od standardne rešitve do optimalne izbire
Kako torej ohraniti toploto in hkrati dihati svež zrak?
Odgovor stroke je seveda znan in preverjen: prezračevalni sistemi z rekuperacijo. Koncept, pri katerem sistem nadzorovano odvede slab zrak in dovede svežega ter pri tem ohrani toploto, danes ni več nobena novost.
Vendar pa klasični sistemi v obstoječih hišah in stanovanjih pogosto pomenijo pravo gradbeno nočno moro, z razbijanjem sten in polaganjem cevi po celem objektu. Tukaj na sceno stopijo decentralni prezračevalni sistemi, ki so se izkazali za smiselno rešitev pri prenovah, saj so hitri in ne zahtevajo večjih gradbenih posegov.
Ko pa je govora o tem, kaj na trgu trenutno ponuja najboljše razmerje med toplotnim udobjem in ohranjanjem energije, ne moremo mimo vodilnega ponudnika pametnih sistemov i-Vent.
Njihov izpopolnjen rekuperator zdaj dosega že visoko, do 97,3-odstotno toplotno učinkovitost. V praksi to pomeni, da ledeno hladen zunanji zrak ob vstopu v dom enostavno prevzame toploto izrabljenega zraka. Vaš dom tako dobi prepotreben in prefiltriran svež zrak, večina toplote pa ostane v prostoru.

Pametno spremljanje kakovosti zraka
Pri iskanju zares učinkovite in brezskrbne rešitve pa se hitro pojavi še eno vprašanje: kako sistem sploh ve, kdaj je zračenje potrebno?
Namesto ročnega prižiganja se kot odličen dodatek izkaže pametna diagnostika, kot je senzorska enota i-Cube. Ta ni skrita kje v omarici, temveč je postavljena neposredno v prostor, v katerem dejansko bivate. Nenehno meri raven CO2, vlago in hlapne organske spojine.

Ko se stanje zraka poslabša – na primer po tuširanju, med kuhanjem ali ko sredi noči raven kisika v spalnici pade – i-Cube povsem neslišno ukaže sistemu, naj nekoliko poveča izmenjavo zraka. Pri tem seveda dosledno upošteva tudi zunanje temperature, da bi preprečil nepotrebne toplotne izgube.
Zakaj bi nas torej obdobje kurilne sezone sililo k izbiri med toplim in zdravim domom? Poskrbimo, da bo naša dragocena toplota ostala tam, kjer mora biti – pri nas doma.





