Jasna Marin
Po starem rimskem koledarju je bil december deseti mesec v letu - latinska beseda decem namreč pomeni deset. Nekoč so ta mesec pri nas imenovali venahtnik, kolednik, božični mesec in grudnik, od starih imen pa se je do danes ohranilo ime gruden. To poimenovanje se je razvilo iz besede gruda, saj zemlja decembra pogosto v zmrznjenih grudah leži po poljih in si nabira moči za nov krog letnih časov. In kaj nas grudna čaka na vrtu? Na zelenjavnih gredah decembra pobiramo motovilec, rukvico, blitvo, radič, por, zeleno, listnati in brstični ohrovt. Če je za čez noč napovedan mraz, gredice zaščitimo s koprenasto vrtno pokrivalko, čez dan pa naj bodo vrtnine odkrite, da sonce spodbudi fotosintezo, vrtno kopreno pa posušimo. Por lahko tik pred hudim mrazom izkopljemo iz tal in ga odnesemo v klet.
Sadne vrste za vsak vrt
Dokler tla ne zmrzujejo, lahko sadimo sadno drevje. Primož Brezovec iz Zelenega sveta ponuja nekaj nasvetov, ki nam lahko pomagajo pri izbiri rastlin.
- Ker želimo v vrtovih pridelati zdravo sadje in čim manj škropiti zoper bolezni in škodljivce, moramo temu prilagoditi izbor sadnih vrst in sort. V zadnjem času se soočamo z ekstremnimi vremenskimi pojavi. Razmeroma brez težav bomo gojili sadno drevje, kot so asimine, klasičen debeloploden, bavarski in sibirski kivi (možna spomladanska pozeba mladik), zgodnje sorte kakija (možna spomladanska pozeba mladik), debeloplodni rumeni dren, leska in figa (možna spomladanska in zimska pozeba mladik).
- Pri jablanah, hruškah, slivah, breskvah in drugih vrstah izbirajmo sorte, ki so odporne proti boleznim. Na robustnejših sortah bodo manj prisotni škodljivci. µ Velik vpliv na zmanjšanje bolezni in škodljivce imajo tudi drugi gojitveni ukrepi - na vitalnost dreves vplivajo optimalno gnojenje, ki skrbi za umirjeno rast, pravilna rez, zelena dela v poletnem času in varstvo pred boleznimi ter škodljivci od predpomladanskega obdobja do zime.
- Pomembne so tudi pravilna izbira lege sadilnega mesta, ustrezna zemlje in splošna higiena vrta ali nasada.
Dolgotrajna svežina gomoljnic
Korenovke in gomoljnice spadajo med dragoceno zimsko zelenjavo. “Podzemna koleraba je denimo odlična za zimsko juho, iz nje lahko pripravimo tudi pire, saj vsebuje veliko škroba, tako da jo uporabimo tudi za zgostitev vegetarijanskih ali mesnih omak ali pa kot barvno popestritev enolončnic. Za podzemno kolerabo velja, da za bolj čvrst gomolj in podaljšano dobo skladiščenja odrežemo liste,” poudarja agronomka in permakulturna učiteljica Simona Trčak Zdolšek. “Brez listov skladiščimo tudi črno redkev – rastlino, ki jo tako radi uporabljamo kot domače zdravilo proti prehladu in bolečem grlu,” razlaga sogovornica.
Čas je za kalčke
Sveži kalčki so bogat vir vitaminov, mineralov in beljakovin. Nakalimo lahko različna semena, najpogosteje pa so na voljo semena lucerne, kapusnic, kreše, redkve, čebule, gorčice ...
Seme je najprej treba očistiti, umiti in več ur namakati, nato pa ga pustimo kaliti. Kaljenje traja približno tri (manjša semena) do šest dni (večja semena). Semena ves čas potrebujejo zadostno količino zraka, da ne bi začela plesneti, razen tega je kalčke treba vsak dan po dvakrat izprati z vodo. Iz svežih kalčkov lahko pripravimo nadev za sendviče, okusne omake ali kalčke zgolj posujemo po solati in drugih jedeh.
Zračenje kleti
Shrambe in kleti ob toplejših zimskih dneh redno zračimo, da preženemo zatohlost. Obvezno vsak teden preglejmo, ali so spravljeni plodovi še zdravi. Če je kakšen plod nagnit ali poškodovan, ga takoj izločimo. Kadar so malce načeti le zunanji listi pridelka ali manjši deli ploda, rastlino čim prej porabimo. Prav tako preverimo, ali je pesek, v katerem so spravljeni korenje, zelena in rdeča pesa, dovolj vlažen, da se zelenjava ne bi izsušila. Dodatno opravilo, ki ga je koristno opraviti v suhih kleteh, je, da občasno po tleh polijemo malce vode. Ta bo pri izhlapevanju ovlažila zrak in nekoliko upočasnila venenje plodov.
Čiščenje v sadovnjaku
Listje, ki je pod sadnim drevjem, pograbimo in odstranimo, ker lahko v njem prezimijo kakšni povzročitelji bolezni. Prav tako potrgamo okuženo listje in sadne mumije, ki so ostale na drevesih. Na golih drevesih najlaže opazimo, katere veje so poškodovane in zlomljene. Ker drevesa pozimi počivajo, je zdaj ustrezen čas, da odstranimo zlomljene veje in rane skrbno zamažemo s cepilno smolo ali voskom. Kadar zapade težek in vlažen južni sneg, sadno drevje in okrasne rastline previdno otresemo, da pod težo snega ne bi popokale veje.
Zaščita pred divjadjo
Sadno drevje pozimi radi obglodajo zajci in srne. Debla mladih dreves lahko ovijemo z valovito lepenko, z juto ali obdamo z mrežico. "Za posamezna drevesa je najboljša zaščita mreža, ki jo še pred snegom pritrdimo okoli debla. Po potrebi v suhem vremenu obnovimo še belež na deblih, ki ga nanašamo pred zimo. Pregledati in popraviti je treba ograje, ki služijo za zaščito pred divjadjo. Prav tako preglejmo zimsko zaščito občutljivih sadnih vrst, kot so kivi, kaki, figa, granatno jabolko," našteva Primož Brezovec iz Zelenega sveta.
Čivčiv naj bo živ
Če zemljo prekriva snežna odeja, imajo ptice omejen dostop do hrane. V vrtove zato postavimo ptičje krmilnice in jih redno polnimo z zrnjem. Za zrnojede ptice, kot so ščinkavec, čižek, dlesk, vrabec, sinica, brglez, grlica, je najlaže kupiti že pripravljeno mešanico sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Lahko pa za te ptice pustimo vsako jesen na vrtu nekaj sončnic, da bodo lahko kljuvale semena. Krmilnice je treba redno čistiti in iz njihove notranjosti ter z robov postrgati luščine in umazanijo, saj bi sicer te lahko začele plesneti in takrat pomenijo nevarnost živalim, ki se lahko s takšno hrano okužijo in poginejo. Pticam bodo teknile tudi lojne pogače, ki so pozimi pomemben vir energije. Loj skuhamo in umešamo semena, z zmesjo napolnimo jogurtov lonček in na sredo denimo vrvico in obesimo na drevo.
Potaknjenci grmovnic in cvetoče vejice
Decembra lahko pripravimo potaknjence nekaterih grmovnic: narežemo približno 15 do 20 centimetrov dolge vejice ligustra, vajgelije, forzicije in drena ter jih ob dnevih, ko ni mraza, potaknemo neposredno v tla. Če je zunaj preveč mrzlo, potaknjence do prve večje odjuge shranimo v zaboju s peskom in jih šele takrat vtaknemo v prst.
Da bi v božičnih dneh v stanovanjih zacvetele vejice spomladi cvetočih rastlin, 4. decembra, torej na barbarino, lahko tudi kakšen dan prej ali pozneje, odrežimo nekaj vejic češnje ali forsitije in jih denimo v vazo. V toplem prostoru bodo popki kmalu vzbrsteli ter v prazničnih dneh zacveteli in popestrili dom.
Kompost pozimi
Kompostiramo lahko tudi pozimi, vendar je proces kompostiranja v hladnem vremenu počasnejši. Če želimo, da mikroorganizmi preživijo, jih moramo zavarovati pred mrazom. Odprt kompostnik je priporočljivo ograditi in pokriti s ponjavo, lahko tudi s slamo ali kartonom. Tako ga zaščitimo pred padavinami in ohranimo notranjo toploto. Pazimo, da ohranimo dotok zraka. Odpadke, ki jih pozimi nalagamo na kompostni kup, razrežemo na majhne koščke, da bo temperatura v kompostniku čim bolj enakomerna. Kompostne odpadke občasno posipamo z apnom, da preprečimo gnitje. Ko posije sonce, je koristno kompost odkriti, da ga žarki malo pogrejejo.
Prezimovanje posodovk
Posodovke, ki smo jih pred hladnim vremenom spravili v svetel in hladen prostor, vsakih 14 dni temeljito pregledamo, da ugotovimo, ali so na njih morda škodljivci. Bolne in napadene rastline takoj izoliramo in jih poškropimo z ustreznim pripravkom. Prav tako sproti poberemo vse odpadle liste. Do pomladi naj bodo posodovke spravljene v rahlo ogrevan svetel prostor s temperaturo od dveh do osmih stopinj Celzija, tiste, ki so zelo občutljive na mraz, pa potrebujejo temperaturo najmanj osem stopinj ali nekoliko več. Za zalivanje posodovk v hladnih prostorih poskrbimo približno enkrat do dvakrat mesečno, zemlja v loncu pa mora biti vselej osušena, preden vzamemo v roke zalivalko, zato pred zalivanjem s prstom preverimo, katera rastlina potrebuje zalivanje.
