Tina Recek
"Razlogov za nastanek plesni je kar precej," uvodoma pove Miran Kreslin, svetovalec mreže Ensvet, svetovalne pisarne Lendava in Beltinci. Med njimi naniza povečano relativno vlago v prostoru, ki je več kot 60 odstotkov, prenizko sobno temperaturo, pomanjkljivo prezračevanje, prisotnost toplotnih mostov, pojav kapilarne vlage, poškodbe na konstrukciji ali puščanje vodovodne inštalacije. Po besedah sogovornika se plesen največkrat pojavi zaradi čezmerne vlažnosti v prostoru in neustrezne notranje sobne temperature.
Toplotni mostovi
Zakaj nekateri ne ogrevajo dovolj? Zaradi varčevanja?
"Zagotovo je varčevanje na račun nižje temperature eden izmed glavnih razlogov za znižanje sobne temperature. Stroški za ogrevanje in posledično vzdrževanja ugodne klime v prostoru glede na vse višje cene energentov predstavljajo vedno večjo obremenitev družinskega proračuna."
Med razlogi za pojav plesni je že omenjena prisotnost toplotnih mostov. Ali ti veljajo za najtrdovratnejše in jih je najtežje odpraviti?
"Da. Prisotnost toplotnih mostov je prav gotovo ena od ključnih težav za nastanek zidne plesni pri novejših gradnjah. To so mesta v zunanjem ovoju stavbe, kjer je toplotni upor bistveno manjši od toplotnega upora na sosednjih mestih. V območju toplotnih mostov je temperatura na notranji strani toplotnega ovoja stavbe nižja, kar lahko ob nezadostnem ogrevanju in prezračevanju privede do kondenzacije vodne pare na površini in posledično do razvoja plesni. Poleg sanacije toplotnih mostov med zahtevnejše ukrepe za odpravo razlogov za nastanek zidne plesni spadata še sanacija poškodb na konstrukciji in odprava morebitne prisotnosti kapilarne vlage."
Kako preprečimo pojav kapilarne vlage?
Po ogledu in izvedbi meritev vlažnih sten na nekaj tisoč objektih je ugotovljeno, da je v starejših hišah največkrat posledica vlažnih sten kapilarna vlaga, opozarjata Iztok Medved in Sebastijan Prislan, strokovnjaka na področju reševanja problema kapilarne vlage s postopkom elektroosmoze iz podjetja Ursa, d.o.o. Po njunih besedah se problem pojavi povsod, kjer je hidroizolacija izvedena nepopolno, kjer je ta poškodovana oziroma dotrajana ali pa je sploh ni. V zemlji je stalno prisotna vlaga, ki počasi prodira skozi zidove objekta in s tem uničuje nosilno konstrukcijo, poudarita strokovnjaka.
“Posledice se večkrat kažejo kot odpad barve in ometa, izhajanje solitra iz sten, ter pojav plesni pri tleh. Če hiša nima drenaže in stranske hidroizolacije, pa lahko prihaja tudi do vdora meteornih vod. Veliko težav si dodatno ustvarimo z napačno sanacijo, ki lahko vse skupaj precej poslabša. Kapilarna vlaga lahko v ekstremnih primerih doseže tudi več kot šest metrov v višino, kar se navadno zgodi ravno zaradi napačnih sanacij, ki preprečujejo pravilno zračnost sten in s tem silijo vlago vse višje.” Strokovnjaka pravita, da je odprava kapilarne vlage dolgotrajen proces, pri katerem je treba odpraviti vse vzroke navlaževanja zidu: “To delo je najbolje prepustiti strokovnjaku.”
Kot enega bolj elegantnih načinov reševanja kapilarne vlage omenita postopek elektroosmoze, ki je v svetu in tudi pri nas uveljavljen in priznan način preprečevanja kapilarne vlage in predstavlja ekonomično in stalno rešitev problema. “Postopek ne zahteva gradbenega posega in je še posebno primeren povsod, kjer je poseg v zgradbo onemogočen ali pa nedovoljen, na primer pri spomeniško zaščitenih objektih. Z elektroosmozo vplivamo na kapilarno vlago tako, da ji obrnemo kapilarni tok, zaradi tega voda v kapilarah spremeni smer in se začne pomikati nazaj v zemljo, precej pa se zmanjša tudi izločanje solitra iz sten,” skleneta Medved in Prislan.
Ko prostorov ne zračimo in ogrevamo
Če smo poleti denimo zgolj zaznali značilen vonj po plesni in opazili kakšno črno pikico na zidu, je jeseni prizor lahko veliko bolj skrb vzbujajoč. Zakaj ravno jeseni in na začetku ogrevalne sezone izbruhne ta nadloga? Ali na njen pojav vplivajo tudi kakšne napake pri ravnanju stanovalcev?
"V jesenskih mesecih je prisotnost spor plesni v zraku bistveno povečana. Večja količina spor plesni tako prehaja tudi v naše bivalne prostore, kjer se vežejo z različnimi prašnimi delci in odlagajo na vlažnih in hladnih mestih. In ob hkratnem nezadostnem prezračevanju in neustrezni sobni temperaturi kmalu ustvarimo ugodne pogoje za razvoj plesni."
V katerih prostorih in kotičkih jo najprej opazimo?
"Pojav plesni najprej opazimo v prostorih, kjer imamo opravka s povečano relativno vlažnostjo. Med takšne prostore spadajo kopalnica, pralnica, kuhinja in spalnica. V teh prostorih proizvedemo največ vlage zaradi umivanja, pranja in sušenja perila, kuhanja. Ne smemo pozabiti, da tudi z dihanjem in znojenjem človeško telo izloča vlago. V mirovanju oziroma spanju človeško telo z dihanjem in znojenjem odda približno 50 gramov vode. Če potem teh prostorov ne zračimo in ogrevamo ustrezno, se kmalu pojavi plesen. Ta se običajno najprej začne razvijati v vogalih, kjer je praviloma najnižja površinska temperatura na notranji strani zunanje stene (posledica toplotnega mostu), kjer se najprej pokaže kot majhne pike, kasneje pa kot vse večji krožni madeži. Lahko se pojavi tudi na katerih drugih mestih, če gre za konstrukcijske napake, zamakanje, puščanje vodovodne inštalacije itd."
Višji stroški ogrevanja
Kakovost bivanja se zaradi plesni v stavbi bistveno poslabša. Kako plesen vpliva na zdravje ljudi in tudi na stavbo?
"Pojav zidne plesni ni le estetski problem, temveč predstavljava tudi tveganje za razvoj številnih bolezni. Predvsem bolezni dihal in razvoj alergij, ki se kažejo kot draženje oči, nahod, lahko pa povzročijo tudi prebavne motnje, astmo itd. Najbolj so izpostavljeni dojenčki in ljudje s slabšim imunskim sistemom. V gradbeništvu pa plesen negativno vpliva na gradbeno-fizikalne lastnosti konstrukcijskega sklopa. Posledično se povečajo toplotne izgube in s tem stroški ogrevanja, ob dolgotrajnejši obremenitvi lahko negativno vpliva tudi na samo nosilnost konstrukcije."
Nepogrešljivo prezračevanje
Milan Kuster iz podjetja Lunos opozarja, da je zaradi nižjih temperatur odvečna vlaga še posebno problematična v hladnejših mesecih leta. Sicer pa je vlaga posledica običajnih aktivnosti v našem domu in nastane ob prhanju, sušenju perila, kuhanju, potenju. V povprečju se je v domu nabere dnevno kar 15 litrov. Če nimamo urejenega prezračevanja, vlago vsrkajo stene in prej ko slej nastane plesen. Da se izognemo vsem naštetim težavam, moramo poskrbeti za redno prezračevanje in svež zrak v prostoru. “Prezračevanje našega doma je približno tako kot dihanje pri človeku. Ta proces mora teči nenehno, ne glede na letni čas,” zatrjuje Kuster. Če bi želeli kolikor toliko učinkovito prezračiti prostor z odpiranjem oken in prepihom, bi to morali početi vsake tri ure, tudi ponoči. S tem, opozori sogovornik, pri prezračevanju skozi okna nikoli ne zamenjamo celotnega zraka v našem domu, zračni tokovi niso pravilno usmerjeni in zrak ni prefiltriran. Optimalna rešitev je vgradnja decentralnega prezračevalnega sistema. Ta poskrbi, da so izmenjave zraka kontrolirane, kar pomeni ne preveč in ne premalo. Pri tem pa ne izgubljamo dragocene energije in tako poskrbimo za zdravje stanovalcev in navsezadnje stavbe.
Razlogi so lahko različni
Pri odpravi plesni je bistveno, da odpravimo razlog zanjo in ne samo posledico. Kateri so dolgoročni ukrepi?
"Naj najprej naštejem glavne razloge za njen nastanek pri novejših gradnjah. To so toplotni mostovi, kjer se plesen pojavi na hladnih mestih, najpogosteje v vogalih in pod stropno ploščo; neustrezna vgradnja stavbnega pohištva; neustrezno izvedeno odvodnjavanje meteorne vode s strešnih površin; neustrezno izvedena hidroizolacija, pojav kapilarne vlage; neustrezno izvedena parna zapora sten in stropov pri montažni gradnji. Odpravljanja naštetih vzrokov nastanka plesni se je treba lotiti premišljeno in s predhodnim strokovnim načrtovanjem, saj zahteva večje gradbene posege, s katerimi pa so povezani tudi finančni stroški. Denimo, toplotne mostove na stavbi je mogoče zmanjšati z vgradnjo toplotnoizolacijske fasade. Ta mora biti strokovno izvedena in zaključena po celotnem toplotnem ovoju stavbe. Tako imenovani konvekcijski toplotni most bomo preprečili s pravilno vgradnjo stavbnega pohištva po smernicah vgradnje RAL, s tem zagotovimo ustrezno zrakotesnost.
Kot ste dejali, je za dolgoročno odpravo plesni najpomembneje, da odpravimo najprej razlog. Obenem je še ključno, da zagotovimo ustrezno bivalno okolje. To dosežemo z ustreznim ogrevanjem prostorov med 21 in 22 stopinjami Celzija in prezračevanjem, s katerim reguliramo relativno vlago, ki naj bo med 40 in 60 odstotki."
