Februarja sejemo zgodnje zelenjadnice v zabojčke na oknih

Vrtne grede naj v začetku meseca še počivajo, saj koledarske zime še ni konec in lahko hitro povzroči škodo na vrtu, če bi prekmalu začeli vanj saditi in sejati. Lahko pa že začnemo sejati zgodnje zelenjadnice v zabojčke na oknih. Pri tem, kakopak, ni vseeno, v kakšno zemljo sejemo semena. "Za setev semen zelenjadnic potrebujemo substrat z zelo rahlo, zračno in fino strukturo, ki poskrbi za zanesljivo kalitev. Blago začetno hranilo v substratu sadikam zagotavlja vse makro in mikroelemente, ki jih potrebujejo za hitro in enakomerno rast. Odlična izbira ter prava podlaga za setev semen je namenski substrat za setev in zelišča," pojasnjuje Mateja Grobin Hlavaty, strokovnjakinja za vrtnarstvo iz podjetja Metrob, d.o.o.

Najprej setev zgodnje zelenjave

Februarja lahko v zabojčke na okenskih policah sejemo vso zgodnjo zelenjavo, paradižnik, papriko ter zelišča, razlaga Grobin Hlavatyjeva. "Najbolj nestrpni lahko za prve setve poskrbite v začetku februarja in takrat posejete solato, blitvo, tudi endivijo, zeleno, listnati peteršilj, drobnjak, čebulo iz semena, por in kapusnice kot so nadzemna kolerabica, cvetača, brokoli in zgodnje zelje," našteva sogovornica. V drugi polovici februarja pa se sejejo plodovke, ki jih boste kasneje pikirali. "Paprika se seje deset dni pred paradižnikom, saj kali dalj časa, prav tako bo v istem obdobju čas za setev feferonov, čilijev in jajčevcev." O tem, kako pravilno pripraviti substrat za setev, strokovnjakinja iz Metroba svetuje naslednje: "Uporabite setveni plato ali posodo z luknjami za odvajanje odvečne vode in substrat rahlo pritisnite. Kaleča semena se ne smejo izsušiti, hkrati pa ne smejo biti izpostavljena prekomerni vlagi. Vrečke, v katerih je seme, odprite šele tik pred setvijo in zrnca semen enakomerno porazdelite po substratu. Na svetlobi kaleča semena samo pritisnite v substrat. Pri temperaturah od 20 do 22 stopinj Celzija bodo prvi paradižniki vzkalili že po nekaj dneh. Kaljenje pri paprikah ali jajčevcih pa lahko traja tudi do tri tedne. Ko sejancem zrasteta en do dva prava lista poleg kličnih, se pikirajo in presadijo v razmiku nekaj centimetrov nazaj v lončke s svežim univerzalnim substratom. Sadike posadite v substrat do kličnih listov," poudarja sogovornica. Šele ko ni več nevarnosti zmrzali in sadike razvijejo močno koreninsko grudo, jih presadite v njihov stalni kotiček na vrtu ali v korito na balkonu ali terasi. Takrat bo seveda že pomlad in boste morali le še pravilno zalivati in občasno dognojiti prst ob sadikah. Že kmalu zatem boste lahko uživali okusne vrtne pridelke.

Rez sadnega drevja

Da bi bil pridelek jablan in hrušk ravno prav bogat, je treba še pred pomladjo poskrbeti za pravilno rez. Preden začnemo obrezovati sadno drevje, najprej pogledamo in ocenimo stanje drevesa in razmere v okolju, nato določimo intenzivnost rezi. Če hočemo vsako leto imeti pridelek, moramo pri vsakem drevesu vzpostaviti ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Pri vzgoji jablan in hrušk si želimo, da imajo drevesa piramidalno ali stožčasto (smrekasto) obliko. To pomeni, da mora biti na drevesu vsaka višje rastoča veja krajša in šibkejša. Da bi zagotovili takšno obliko drevesa in da bi ohranili vitalen rodni les v celotni krošnji drevesa, je treba krošnjo sproti redčiti, da se preveč ne zgosti. To je zlasti pomembno v zgornjih delih krošnje, kajti višje rastoče močne veje zasenčujejo nižje rastoče in preprečujejo sončnim žarkom, da prodrejo do spodnjih delov. Zato pri rezi najprej izrežemo vse premočne in pregoste veje. Kadar hočemo, da na mestu, kjer je rasla takšna močna veja, dobimo novo vejo, izrežemo vejo na čep (5 cm). Iz tega čepa bodo pognali novi poganjki, ki bodo šibkejši, kot je bila izrezana veja. Kadar si na mestu, kjer vejo izrežemo, ne želimo novih poganjkov, to odrežemo tik ob deblu. V nobenem primeru ne smemo takšnih močnih vej prikrajševati, saj s tem spodbudimo močno rast bohotivk.

Z jagodičjem na vrt

Še smo vo obdobju, ki je primerno za presajanje sadnega drevja in jagodičja. Pri presajanju je bistveno, da zemlja ni zamrznjena. Za sajenje jagodičja najprej izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo približno 50 cm globoka in široka. Vanjo damo kompost ali preperel hlevski gnoj, ki ga zasujemo z nekoliko zemlje, in šele nato v sadilno jamo postavimo sadiko. Če komposta ali hlevskega gnoja nimamo, dodamo briketirana organska gnojila ali mineralna sadjarska gnojila po navodilih proizvajalcev. Pred sajenjem sadiko za nekaj minut namočimo v vedru vode, da se koreninska gruda dobro omoči in se zemlja pri sajenju bolje oprime. Korenine pred sajenjem tudi nekoliko razrahljamo. Sadike ribeza in drugega jagodičja sadimo približno 3-5 cm globlje, kot so bile v loncih. Tako pri rastlinah spodbudimo grmasto razrast. Z globljim sajenjem namreč spodbudimo spodnje brste in tiste na korenikah, da se razvijejo v samostojne poganjke. V sadilno jamo postavljeno sadiko obsujemo z zemljo, jo pritisnemo ob korenine, da se dobro sprime. Posajeno sadiko nato dobro zalijemo.

Redčenje grmovnic

Cvetoče okrasne grmovnice je treba vsaka tri do štiri leta prezračiti: stare in grčave veje odrežemo neposredno nad tlemi, odstranimo tudi zelo tanke in slabotne poganjke. Februarja režemo zgolj grmovnice, ki cvetijo v začetku poletja in jeseni, medtem ko spomladi cvetoče okrasne grme obrezujemo šele po odcvetu. Obrezovanja se lotimo ob dnevih, ko ni mraza.

Presajanje posodovk

Dnevi so vse daljši in rastline se počasi prebujajo v novo življenje. Posodovke februarja navadno po malem že ženejo sveže poganjke, ki pa so običajno precej šibki in pretegnjeni. Najbolje bo, da te poganjke porežemo, ker bodo kasneje pognali lepši in močnejši. Prezimni prostor ob dnevih, ko ni mraza, večkrat prezračimo. Prav tako že lahko pripravimo prst in večje lonce ter posodovke presadimo vanje. Temeljito preglejmo, ali so vse rastline zdrave, tiste, ki so jih napadli škodljivci ali bolezni, pa izolirajmo in poškropimo ali odstranimo.