Bi tudi vi živeli v pasivni hiši?

Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Konzorcij+ pasivna hiša in Eko sklad, j.s., že enajstič organizirajo Dneve pasivne hiše. Ti bodo med 6. in 8. novembrom, takrat si bo mogoče pogledati pasivne hiše in se prepričati, da je v njih prijetna in zdrava notranja klima, ki omogočajo kakovostno bivanje in stalno oskrbo s svežim zrakom. Zaradi izredno nizkih stroškov za ogrevanje je to tudi dobra naložba.

Tudi do desetkrat nižji stroški ogrevanja

Standard pasivna hiša je pri nas dobro poznan. Letno rabo energije za ogrevanje omejuje na največ 15 kWh na kvadratni meter, kar zagotavljata dobro izoliran, zrakotesen toplotni ovoj brez toplotnih mostov ter prezračevalna naprava z vračanjem toplote odpadnega zraka. Stavba se ogreva s toplotno črpalko, primerni pa so tudi vsi drugi ogrevalni sistemi nizkih moči. Zaradi majhnih toplotnih izgub stavbe so stroški za ogrevanje lahko tudi desetkrat manjši kot pri starih, večinoma neizoliranih ali slabo izoliranih hišah. V Sloveniji se čedalje več investitorjev odloča za hišo v standardu pasivna hiša. Po podatkih Eko sklada, ki takim hišam dodeljuje nepovratne finančne spodbude, je pri nas več kot tisoč pasivnih hiš. Največ je stanovanjskih, vmes so tudi večstanovanjske, pa vrtci, šole, večnamenski športni objekti ... Grajeni so v različnih velikostih in tehnologijah gradnje, v vseh regijah in klimatskih področjih. Nekaj tistih, ki imajo izkušnje s pasivnimi stavbami, bo na Dnevih pasivne hiše odprlo vrata hiš, ki so v gradnji ali že v fazi uporabe, in omogočili ogled v živo vsem, ki jih zanimajo tovrstne stavbe. "Zaradi trenutne situacije bo nekaj pasivnih hiš dosegljivih po spletu," razlaga prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Po njenih besedah bo mogoče na Dnevih pasivne hiše preveriti, kako deluje prezračevalna naprava in prisluhniti izkušnjam, ki jih imajo ljudje z bivanjem v stalno svežem zraku. Izvedeli boste lahko tudi, kakšen sistem ogrevanja uporabljajo in kakšne so temperature zraka v prostorih, pa da se okna lahko odprejo kadarkoli in kjerkoli v hiši in kako pomembna je sončna zaščita. Razkrili vam bodo, katera gradiva in toplotna izolacija so bili izbrani, kakšna je bila strategija izogibanja toplotnim mostovom in zagotavljanja zrakotesnosti. Veliko investitorjev se pred končno odločitvijo za gradnjo hiše udeleži Dnevov pasivne hiše, kjer dobijo odgovore na ključna vprašanja, ki jim morda še vzbujajo pomisleke, da se potem lažje odločijo za energijsko učinkovito hišo. "Nemalo je primerov, ko čez leto ali dve sami odprejo vrata svoje pasivne hiše in sprejmejo obiskovalce s podobnimi vprašanji, kot so jih na začetku imeli sami," še opaža Zbašnik Senegačnikova.

20 hiš po Sloveniji

V času Dnevov pasivne hiše bo po vsej Sloveniji odprtih skoraj 20 pasivnih hiš. Nekatere so že zgrajene, druge še v gradnji. "Pasivne hiše, ki si jih bo mogoče ogledati, so grajene z različnimi gradivi in tehnologijami gradnje. Dokazujejo, da standard pasivne hiše omogoča številne arhitekturne in izvedbene oblike, ki so primerne za vsa okolja. Obiskovalci se lahko pozanimajo, kaj je doprineslo k odločitvi investitorja za gradnjo pasivne hiše, kako poteka gradnja, na kakšne morebitne težave je naletel in, ne nazadnje, kako se v pasivni hiši živi," poudarja profesorica arhitekture. Ob investitorju bodo tudi izvajalci, ki bodo na voljo za strokovne informacije. Dnevi pasivne hiše so namenjeni vsem, ki razmišljajo o gradnji ali prenovi hiše, poznajo veliko dejstev, pa bi jih radi pred odločitvijo preverili. Pa tudi tistim, ki jih zgolj zanima, kaj je pasivna hiša, kako deluje, kaj lahko od nje pričakujejo in kako je v njej živeti. "Kogar ogled zanima, se lahko prijavi na spletni strani Konzorcija pasivna hiša www.fa.uni-lj.si/konzorcijph, s klikom na, se dogovori za termin in dobi naslov in natančno lokacijo. Ogledi pasivnih hiš bodo organizirani individualno ali v skupinah po nekaj oseb. Spoštovali bomo aktualne razmere in upoštevali splošna navodila za zaščito," poudarja Zbašnik Senegačnikova.