Literin program za leto 2026 bo zaznamovalo več posebnosti. Prva in najvidnejša je ta, da bo program posvečen pretežno avtoricam. "Gre za gesto, ki je bila zamišljena pred nekaj leti in je odgovor na še vedno pretežno moškocentrično založniško realnost. Vidimo lahko, da so v javno podprtem programu v letih 2022 in 2023 (gre za najnovejši leti z dostopnimi podatki o naslovih podprtih s subvencijami Javne agencije za knjigo) ženske avtorice predstavljale približno 1/3 programa: v letu 2023 med enaindvajsetimi založbami denimo dve nista izdali knjig avtoric, štiri pa so izdale po eno knjigo avtoric," je zapisal urednik založbe Litera Aljaž Krivec.
V programih subvencioniranih slovenskih založb v letih 2023 in 2024 je bila samo tretjina knjig avtoric
"Druga posebnost je izrazita težnja po heterogenosti programa, ki se skuša vsaj do neke mere odmakniti od prevalence klasično zastavljenih romanesknih besedil kot celote izdane bere." Tako bodo pri Literi v tem letu zastopane vse literarne vrste: proza, poezija in dramatika, v programu pa bo tudi esejistično delo. "Ne gre pa zgolj za raznolikost samo po sebi, pomembno je namreč imeti v mislih splošno zastopanost različnih literarnih vrst pri nas. Poezija je iz leta v leto manj zastopana (in v veliko primerih odsotna) v programih večjih in javno podprtih slovenskih založb, to še toliko bolj velja za dramatiko (izvirna slovenska dramatika na letni ravni praviloma ne preseže 20 izdaj, pa še to večinoma predstavljajo gledališki listi) ter esejistiko, ki je pri nas v okviru pičlega števila naslovov povrh vsega najpogosteje izdana v obliki ponovne izdaje zbranih kolumn in podobno. Pri prozi pa velja posebej opozoriti še na razpršenost po zvrstni plati. V programu bodo mesto našli fantazijski roman, kratka proza, dva romana s poetičnimi primesmi, roman ceste, zgodovinski roman ... Del programa bo tudi mladinski roman, s čimer bo ob zvrstni in vrstni raznolikosti poskrbljeno še za naslavljanje starostno pisane ciljne publike."
Še ena posebnost programa pa je ta, da je sorazmerno velik del programa posvečen odkrivanju novih oziroma manj znanih glasov. V načrtu je tako izdaja štirih prvencev: fantazijski roman Alje Bulič – Magična kronika, kratkoprozna zbirka Katje Cvahte - Lakota, mladinski roman Patricije Čamernik - Alja, in roman Anjuše Belehar – Down town down." Napovedal je še "dve knjigi manj znanih avtoric s samosvojimi poetikami", Petrihorion Lucije Mirkac in Navezanosti Polone Wallas.
Del programa bo posvečen tudi bolj uveljavljenim domačim imenom, gre za romana Simone Klemenčič (Dva dni hoda od konca sveta) ter Adriane Kuči (Lili, kraljica), esejistično zbirko Alenke Jovanovski (Eseji) in pa pesniške zbirke Lidije Gačnik Gombač (Brez glasu se lomijo plasti), Tonje Jelen (Vtiskovanje) ter Barbare Jurša (Vodna telesa). Poseben projekt je še zbirka izbranih krajših dramskih besedil Dramatični zdaj in jutri, v kateri sodelujejo Urša Majcen, Iza Strehar, Iva Slosar, Varja Hrvatin in Nina Kuclar Stiković.
Prevodni del programa "bo pokril različna kulturna okolja, kar predstavlja še en odmik od morebitne monolitnosti programa. Tako bodo v programu knjige švicarske (Lišaji Barbare Schibli), turške (V senci ciprese Arlin Çiçekçi), finske (Kupe št. 6 Rose Liksom) in nigerijske (Sveža voda Akwaeke Emezi) literature." Poudarja, da sta turška in nigerijska književnost v zadnjem obdobju v globalnem merilu dobro zastopani, v slovenskem založniškem prostoru pa še nista zares prodrli.
"In kar je najpomembneje: tudi v 2026. vam bo v branje ponujena kvalitetna književnost, ne glede na to, ali iščete izlet v fantazijske svetove, poglobljeno refleksijo, estetski užitek, smeh ali pa se želite predvsem kratkočasiti."
