Umrla umetnostna zgodovinarka Živa Škodlar Vujić

STA, M. MAJ.
16.10.2026 13:24

Najbolj znana je bila po delu v galeriji Visconti Fine Art v ljubljanskem Kolizeju in kasneje na Mestnem trgu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sveče, smrt, slovo, sveča
Profimedia

"Z globoko žalostjo sporočamo, da nas je zapustila Živa Škodlar Vujić, ljubljena žena in mati ter soustanoviteljica galerije Visconti Fine Art. Zelo jo bomo pogrešali in se je spominjali z ljubeznijo," so pred dvema dnevoma zapisali na enem od družbenih omrežij galerije Visconti Fine Art.

Škodlar Vujić je sodelovala s številnimi umetniki slovenskega in mednarodnega prostora. Kot galeristka je bila najbolj znana po angažmaju v zasebni galeriji Visconti Fine Art v ljubljanskem Kolizeju, zatem, po izselitvi iz tega reprezentativnega historičnega objekta, ki so ga naposled zrušili, pa na Mestnem trgu, kjer galerija deluje še danes. Vodila jo je z možem Lazom Vujićem.

Kot poroča Delo, se je leta 1975 odpravila na študijski program newyorškega Muzeja sodobne umetnosti, nekaj let kasneje pa na strokovno potovanje po ameriških umetniških akademijah, grafičnih delavnicah in ateljejih znanih umetnikov v New Yorku, San Franciscu, Chicagu, Houstonu in Los Angelesu. Zatem je sodelovala tudi z južnokorejskimi, japonskimi, italijanskimi, kanadskimi in drugimi ustanovami. V Ljubljani je v okviru Mednarodnega grafičnega bienala, katerega kustosinja je bila do leta 1988, organizirala tudi razstave Jasperja Johnsa, Joana Miroja in Henryja Moora. Kot še piše, je več razstav pripravila tudi za razstavišče SKB, med drugim z deli Avgusta Černigoja, Zorana Mušiča, Davida Tremletta, Lojzeta Spacala in Moora.

Z možem Vujićem sta v okviru programa galerije Visconti Fine Art organizirala številne razstave, delovala pa je tudi na mednarodnih umetnostnih sejmih. Med slovenskimi umetniki so v galeriji med drugim predstavili Gabrijela Stupico, Zorana Mušiča, Borisa Jesiha, Živka Marušiča, Matjaža Počivavška in Irwine, od mednarodnih avtorjev pa Roberta Rauschenberga, Toma Wesselmanna, Jamesa Browna, Sama Francisa, Salvadorja Dalija, Mimma Rotello, Mimma Paladina, Joana Miroja in Pabla Picassa. Delovala je kot publicistka, o kulturnem dogajanju je pisala tudi za Delo, urejala je prilogo Najdihojca.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta