Umetnost iz kovčka - in ne iz računalnika

Multimedijski center Kibla bo poleti, 4. julija, star trideset let. Spomnimo se, Kibla je skovanka iz kibernetičnega laboratorija. Danes je uporaba "laboratorija" že izrabljena, takrat pa je bila pionirska, da ne govorimo, kako posrečena je uporaba arhaičnega označevalca za nekaj tako hipermodernega. A kot je na tiskovni konferenci, na kateri je predstavil velik razstavni projekt, ki ga bodo odprli danes, rekel Kiblin ustanovitelj Peter Tomaž Dobrila, Kibline mladosti žal niso preživeli vsi. Umrli so Aleksandra Kostić, soustanoviteljica, vodja KiBele in predsednica Kible, Kiblin producent in sokreator Dejan Pestotnik in urednica Snežana Štabi. 

Prekarna mladost, v glavnem z evropskimi sredstvi

Kako je tri desetletja preživela ustanova? Prekarno, bi lahko rekli. V nenehni negotovosti glede financiranja. A ko so po zagonu nove kulturne infrastrukture počasi ostali brez osrednjega financerja, sklada Open society oziroma Odprta družba, je prav Kibla orala ledino. Že leta 2002 se je, sploh prva v Sloveniji, uspešno prijavila na evropski razpis. Dolgo časa je bila po pridobljenih evropskih sredstvih celo rekorderka. Tudi trenutno sodeluje v treh partnerskih evropskih projektih.

V jubilejnem letu bodo nadaljevali program intermedijske produkcije in postprodukcije domačih in tujih avtorjev. V Kiblinih programih sodelovanj bodo dela nekaterih slovenskih umetnikov razstavili tudi v tujini. Prav tako bodo še naprej razvijali projekt predstavljanja umetniških parov, letos bosta to Lila Prap in Bori Zupančič, in skupinskih razstav del enega starejšega in enega mlajšega umetnika. Leto bodo zaključili z razstavo del kiparja Janeza Pirnata (umrl je leta 2021, zadnja desetletja je preživel na Braču), ki je postal v zadnjih letih svetovno znan predvsem po zaslugi skupine The Cure: njegova skulptura je namreč na naslovnici zadnjega albuma skupine.

Umetnost "Globalnega Juga"

Prvi letošnji projekt pa je razstava Umetnost iz kovčka. V artKIT-u (galerija na Glavnem trgu, otvoritev ob 18. uri) in v KiBeli (v Kibli, Ulica kneza Koclja, stavba Narodnega doma, otvoritev ob 19. uri) bodo odprli razstavi, ki sta nastali v sodelovanju z Muzejem Lapidarium iz Novigrada (Hrvaška, Istra). Projekt je predstavila kustosinja Jerica Ziherl. V Lapidariumu večkrat prirejajo razstave umetnic in umetnikov iz neevropskih držav, vendar zahteva to izjemne organizacijske napore. Zato so sklenili pripraviti razstavo del, ki jih je lažje transportirati - po možnosti v enem kovčku. A ta logistična domislica je seveda polna pomena. Dela v kovčkih lahko potujejo - tako da so jih avtorice in avtorji poslali sami ali da sta jih kustosinja in kustos izbrala na obiskih pri umetnikih in sama pripeljala v Novigrad -, umetnice in umetniki pa ne morejo potovati. Za vstop v Evropo potrebujejo vizume, ki pa jih je skoraj nemogoče pridobiti. Tudi na otvoritev v Maribor bo med dvajsetimi razstavljavkami in razstavljavci verjetno prišel eden - ker živi v Berlinu. Dela, ki jih ustvarjajo, so tudi sicer večinoma manjših dimenzij in predvsem so iz materialov, ki so relativno lahki in prenosljivi. Najpogostejši material sodobnih afriških umetnikov in umetnic je tekstil. Na drugem mestu je plastika, predvsem odpadna embalaža. Na razstavi so dela ganskega umetnika, narejena iz natikačev - japonk, ki jih naplavi na gansko obalo. Ali pa modna kreacija, narejena iz plastičnih vrečk. Pa miniaturne skulpture iz plastenk, ki imitirajo in parafrazirajo klasična kiparska dela. Največji razstavni objekt je šotor iz odpadnega tekstila - podoben kot tisti, v katerem res živi umetnik. Drugi materiali so še les in papir (nekaj je na primer recikliranih knjig umetnikov), posebej pa je treba izpostaviti, da ni na razstavi niti enega računalnika. V sodobni umetnosti, v Kibli pa posebej, je to zelo redko.

Razstava, kakršne po besedah Dobrile v Mariboru še nismo videli, ima ekološko, humanitarno in umetniško noto. Vsa razstavljena dela je mogoče kupiti, kupnino pa nakazati neposredno umetnici oziroma umetniku.  

Še beseda kustosov: "Razstava se osredini na umetniška dela, ki so po eni strani lahka in materialno varčna, po drugi strani pa predstavljajo krajevne posebnosti, narejene s tehnikami, kot so kolaž, sestavljanje najdenega uličnega materiala, krpanje, šivanje, sestavljanje ali asemblaž. Tako so njihova dela hkrati zelo urbana in tradicionalna, saj se umetniki in umetnice ukvarjajo s temami kultur, v katerih še vedno živijo ali iz katerih so se izselili, toda njihov izvorni umetniški poriv je preživel tudi v novih okoljih.

Z razstavo Umetnost iz kovčka želimo poslati sporočilo o tem, kako prepoznaven je danes umetniški svet v svojem globalnem izrazu in kako blizu so krajevne posebnosti oddaljenih držav kateremukoli delu današnjega sveta, četudi svet delimo na ’Globalni Jug’ in ’Globalni Sever’, kar pa samo izraža imperialno miselnost in izdaja kolonialno dejavnost ’Kolektivnega Zahoda’, ki jo obilno razgalja zadnja leta v ustvarjanju konfliktov v svetu in netenju vojn povsod, kjer se zdi, da bi slednji lahko še nadalje obvladoval geopolitično situacijo in si prisvajal naravne vire, pri čemer so človeška življenja drugih 'upravičena žrtev' za dosego ciljev, okolje oziroma narava pa 'kolateralna žrtev', medtem ko so porušene in uničene države le nova priložnost za investicije in prevzeme oblasti."