Cvetka Hojnik predstavlja na tokratni samostojni razstavi v Likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor najnovejši simbolno-strukturalistični ciklus The Dark Side of the Moon ali Temna stran meseca. To je njen prvi cikel, ki je posvečen specifičnemu dogodku, 50. obletnici prvega človekovega pristanka na Luni. Tematsko dela ustrezajo njeni trenutni slogovni in koloristični usmeritvi. Na razstavi predstavlja tudi svoje umetniške knjige, za katere je prejela več nagrad, saj so po obliki in vsebini pravi kuriozum v okviru te redke likovne zvrsti.
Brez dvoma pomeni Cvetka Hojnik na izjemno raznoliki slovenski umetniški sceni svojevrstno zanimivost, saj na specifičen način združuje izkušnje s področja tekstilnega oblikovanja s klasičnim likovnim ustvarjanjem, pri čimer raziskuje zmeraj drugačne tehnike in materiale. Z njimi dosega samosvoje, asociativno abstraktno in koloristično ekspresivno, četudi po večini nekromatično učinkovanje likovne celote. Bogata simbolična pripovednost v prevladujoče geometrijsko stiliziranem oblikotvorju na pragu minimalizma neredko posreduje informelovski vtis, v najnovejšem obdobju pa pritrjuje na slikovno površino tudi posamezne sfere (npr. kroglasto prepletene žice) v smislu asemblaža.
Izhodiščna likovna objekta sta kvadrat in krog, ki predstavljata sintaktično osnovo likovne pripovedi, ne nazadnje pa lahko na najnovejših slikah Cvetke Hojnik zasledimo skorajda do kvadratnega roba nosilcev včrtane krožnice, kot bi šlo za aluzijo na kvadraturo kroga, simbola alkimističnega opus magnuma (lapis philosophorum ali kamen modrosti). Prodor v prostor predstavljajo najnovejše že omenjene sfere ali krogle, ki se lahko iz slikovne površine "odkotalijo" tudi na tla, pri čimer zbujajo žični prepleti asociacije na večdimenzionalno prostorsko vozlanje kozmičnih strun na nivoju Planckove konstante.
Umetniška dela Cvetke Hojnik - navkljub vtisu puristične platonske jasnosti - zahtevajo obsežne predpriprave, saj je treba na številnih skicah poleg opredelitve kompozicije in proporcev določiti tudi različne materiale in izbrati barve, upoštevaje hkrati umestitev v specifičen galerijski ambient. Vsaka razstava pomeni nov postavitveni izziv, tako za avtorico kot za opazovalca, saj ga njena dela, gledana z različnih aspektov, motivirajo k meditacijam o prepletanju življenja in smrti, součinkovanju reda (smotrnosti) in kaosa (naključja), manifestacijah podzavesti skozi zavest in ne nazadnje k razmisleku, ali ni kozmogonija morda resnično posledica teogonije.
Razstava bo predvidoma odprta do 15. aprila.
