Slikarka Ksenija Čerče: "Slikarstvo se ne vrača, ker je ves čas tukaj"

20.10.2021 06:00
V petek, 22. oktobra, bodo v UGM Studiu na Trgu Leona Štuklja odprli razstavo del Ksenije Čerče
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ksenija Čerče: Kdo se boji roza barve?, 2021 
Ksenija Čerče

Naslov razstave Kdo se boji roza barve? napoveduje "slikarski razmislek o položaju, v katerem se slikarstvo nahaja danes", je v napovedi razstave zapisala slikarka Ksenija Čerče.

"Dejstvo je, da se je obstoj slikarstva, vključno z lastno negacijo, v preteklosti konstituiral v različnih pojavnih oblikah in da so danes, v postdigitalni in postinternetni situaciji, v slikarstvu na preizkušnji ne le njegova elastičnost, temveč predvsem mehanizmi in potenciali njegove absorbne transgresije. Retorika za slikarstvo specifičnih in integracija njemu nelastnih pojavnosti je v konstantni ekstenziji, zato razglašanje 'konca slikarstva' ali 'konca umetnosti' v preteklosti danes lahko razumemo zgolj z distanco, kot ugotavlja Isabelle Graw. Prav zato danes ne moremo več govoriti o povratku slikarstva (kot smo lahko v modernizmu ali postmodernizmu). Slikarstvo se ne vrača, ampak je ves čas tukaj.

Zagotovo nismo več v situaciji, ko bi bilo slikarstvo prevladujoča ali vodilna disciplina v umetnosti. Hierarhije so se podrle. Meje slikarstva so postale premestljive. Slikarstvo v sedanjosti se poraja z infekcijo in se nahaja v hibridnih oblikah, torej tako v zanj značilnih kot v neznačilnih formah. Forme se vzpostavljajo skozi zgodovino. Vendar je slikarstvo podvrženo konstantni ekstenziji, ki ni izključno zgodovinska, še manj linearna ali zvedena na formo, in zgosti pozornost v sliki, ne zgolj kot mediju."

Nadaljuje z mislijo Viléma Flusserja, da moč evropske kulture temelji na nasprotju med podobo in jezikom. "Posebej danes, ko je množičnost/komunikativnost vizualnega podobotvorja do te mere dominantna, da presega jezik, je morda prav slikarstvo tisto, ki v odnosu do formata, skozi katerega komunicirajo podobe, poseduje relevanten glas." 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta