Leta 1989 rojena ustvarjalka, ki živi in ustvarja v Mariboru, je leta 2012 diplomirala iz industrijskega oblikovanja na ALUO v Ljubljani, leta 2020 pa magistrirala iz slikarstva na isti akademiji. Deluje na področju slikarstva in digitalne umetnosti. Pod njene pomembnejše razstave spadata samostojna razstava Transmorfoze v Vetrinjskem dvoru ter sklop globalnih razstav v sodelovanju z Banksyjem (Nemčija, Avstrija, ZDA, Mehika, Brazilija), za kar je prejela tudi potrdilo o izjemnih dosežkih v tujini. Bila je nominirana za Prešernovo nagrado za diplomsko delo, leta 2023 pa je prejela nagrado Društva likovnih umetnikov Maribor.
Obrat v tematiki in slogu
Razstava Mediterranea predstavlja prelom v razmerju do njenega dosedanjega opusa. Mitološke in pravljične figure so tokrat zamenjale podobe narave - pokrajin, rastlin in živali, kakršne so ptice, raki in hobotnice. "Tematika je nastala po lanskem življenjskem prelomu, ko nekaj časa po določenih izzivih nisem mogla ustvarjati, potem pa sem po delavnici v Fiesi začela slikati primorske, sredozemske motive, kot so hobotnice, čeri, oljke in tako naprej," je Rebeka Golob ob otvoritvi razstave povedala za Televizijo Maribor.
Kurator Mario Berdič Codella pa je o tokratni razstavi zapisal, da je Rebeka Golob "v svojem najnovejšem ustvarjalnem obdobju izvedla 'kopernikanski obrat' v svojem likovnem opusu, saj ni le spremenila dosedanje mitološke motivike s poudarkom na ženskih figurah s portretnimi, pogosto avtoportretnimi značilnostmi, nameščenih v domišljijsko, mitološko, zunajčasovno okolje, neredko v spremstvu antropomorfnih samorogov, vendar zmeraj s poudarkom na ženstvenosti, malodane božanskosti svojih upodobljenk, ampak je spremenila tudi likovno tehniko, z vrnitvijo h klasičnemu slikarstvu v tehniki akrila na platnu, pri čemer je v celoti opustila nekdanjo uporabo kolažev, aplikacij in fiksiranja najdenih predmetov na slikovno površino.
Umetnica v živalih in rastlinah odkriva pozitivne, malodane človeške lastnosti
Sedaj se je namreč popolnoma posvetila slikanju narave, tako rastlinstva kot živalstva, kopenskega in morskega, večinoma na večkrilnih platnih, pri čemer še posebej izstopajo upodobitve hobotnic, ki so najinteligentnejši nevretenčarji, sposobne spreminjanja oblik, barve in celo teksture povrhnjice, kot da bi šlo za nekakšne umetniške performanse. V najnovejšem opusu se odraža umetničina ljubezen do Sredozemskega morja, umetniško pa je nedavno delovala tudi na Yucatanu, v Cancunu ob Karibskem morju."
Živali, bolj humane od ljudi
Kot je zapisal Codella, Rebeka Golob v živalih in rastlinah odkriva "pozitivne, malodane človeške lastnosti, v nekaterih pogledih pa so še bolj 'humane' kot ljudje. Rada upodablja tudi ptice, med drugimi orla, čigar razprtim krilom se posveča natančno, malodane anatomsko, na samostojnih platnih, ne manjkajo pa tudi druge. Med rastlinami jo najbolj fascinirajo drevesa, kot so citrusi, še posebej pa oljke, oziroma debla, ki se jim malodane študijsko posveča, vendar so praviloma brez listov in plodov, kot bi šlo za nerodovitno zgubano starko, ki pa ohranja svoje naravno dostojanstvo. Narava Rebeke Golob je neokrnjena, celo rajsko nedotaknjena, v njej pa odkriva tudi mesto zase, ne le kot prostor meditacije ali likovnega navdiha, marveč kot prostor bivanja, kot enovitost s stvarstvom."
Razstava Rebeke Golob bo v Galeriji DLUM na ogled do 28. avgusta, od torka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah pa med 10. in 13. uro.
