V novem celovečernem baletu, ki nastaja v koprodukciji z Baletom Grške nacionalne opere iz Aten, Valentina Turcu "ne pripoveduje zgolj znane Williamsove drame, temveč razčlenjuje njen notranji utrip. Rezultat ni priredba, temveč spust v notranjo arhitekturo Blanche DuBois – v željo kot ranljivost in iluzijo kot načinom preživetja. Ko Blanche prispe k svoji sestri Stelli, stopi v svet, ki ga vodi nagon. Stanley vlada z živalsko gotovostjo. Blanche ga vznemiri. Med njima ne vzplamti le sovraštvo, temveč tudi magnetna privlačnost," so pred novo baletno premiero zapisali v sporočilu za javnost v SNG Maribor.
O pristopu, idejni zasnovi in sporočilnosti predstave so zapisali še: "Valentina Turcu vsako razmerje prevede v telesni jezik. Stella izbere telo, Blanche izbere iluzijo. Mitch ponuja nežnost, a ne zdrži resnice. Steve in Eunice utelešata krog nasilja in sprave, kjer je nasilje normalizirano, preživetje pa zahteva molk. Spomin na mrtvega Allana pa predstavlja nepopravljivi trenutek izgubljene nedolžnosti – razpoko v Blancheinem čustvenem svetu, iz katere vzniknejo njeno hrepenenje, iluzije in obupna potreba po večni ljubezni. Valentina Turcu ne postavlja vprašanja, ali je Blanche kriva ali nedolžna. Sprašuje se, kaj se zgodi, ko družba ne prenese kompleksnosti."
V neoklasičnem narativnem baletu gib izhaja iz notranjega impulza in ne iz dekorativne forme
Glasbeno dramaturgijo, libreto in glasbeni koncept je pripravila režiserka in koreografinja sama, zaznamuje jih preplet sodobnih melanholičnih zvočnih tekstur in intimnih vokalnih atmosfer. Glasba deluje kot čustveni podtekst, kot izpoved pod koreografijo. Baletna uprizoritev Tramvaj Poželenje sodi v sodobni val neoklasičnega narativnega baleta. Koreografinja od plesalcev zahteva, da naselijo psihološko jedro svojih likov, da gib izhaja iz notranjega impulza in ne iz dekorativne forme. Zato koreografija Valetnine Turcu drame ne ilustrira, temveč jo uteleša. S tem dosledno čustvenim pristopom narativni balet znova pridobi psihološko globino in sodobno nujnost ter povezuje klasično tehniko z moderno notranjostjo.
Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek. Asistenta koreografinje sta Alenka Ribič in Sytze Jan Luske, asistent scenografa Lin Japelj, asistentka kostumografa Ana Janc.
Plešejo Asami Nakashima (Blanche), Catarina de Meneses (Stella), Tamás Darai (Stanley), Ionut Dinita (Mitch), Yuya Omaki (Allan), Davide Buffone (Steve), Beatrice Bartolomei (Eunice), Christopher Thompson (Boksar), Olesja Hartmann (Flamingo) ter Evgenija Koškina, Branka Popovici, Monja Obrul, Mina Radaković, Tea Bajc, Ema Perić, Jan Trninič, Matteo Magalotti, Lucio Mautone, Matteo Beeckman, Tomaž Viktor Abram Golub, Aleksandar Trenevski in Jodin Cozzutti.
Po premieri bo balet na sporedu še 8., 10., 12., 13. in 14. marca 2026, v Atenah pa bo premierno uprizorjen v začetku poletja.
