
Priznana koreografinja Valentina Turcu je v začetku avgusta v Splitu navdušila ljubitelje baletne umetnosti, ko je skupaj z baletnim ansamblom HNK Split na jubilejnem 70. festivalu Splitsko poletje uprizorila svojo uspešnico, narejeno po Flaubertovi literarni mojstrovini Gospa Bovary. Dva večera je bil avditorij na znameniti lokaciji, Prokurativah v Splitu, razprodan, občinstvo pa je umetnike nagradilo z bučnim aplavzom in stoječimi ovacijami. Ob tem je zanimivo dejstvo, da Prokurative, splitska osrednja lokacija, kjer so se tradicionalno odvijale najbolj prestižne prireditve in znameniti splitski popularni popevkarski festival, zadnje dobro desetletje niso gostile prireditev.
Emma Bovary velja za enega izmed najbolj zanimivih ženskih likov v svetovni literaturi. Zgodba o vsakdanjosti zakona, dolgočasju in banalnosti vsakdanjega življenja ter Emminih naturalistično opisanih izvenzakonskih dogodivščinah v 19. stoletju je najprej šokirala francosko, nato pa svetovno javnost. Valentino Turcu je vodila v raziskovanje sveta, prežetega z lažnimi novicami, lažno lepoto, lažnimi odnosi, željo po odobravanju in priznanju ter hrepenenjem po pozornosti pogosto enako banalnih in duhovno nečimrnih ljudi. Emmina neizčrpna želja po ljubezni in avanturi, njena osamljenost, neznosno dolgočasje in samodestruktivno vedenje so osnovni elementi te sodobne baletne produkcije, ki je bila pred leti uspešno uprizorjena z baletnima ansambloma HNK Zagreb in SNG Maribor.
Zgodba jo je vodila v raziskovanje sveta, prežetega z lažnimi novicami, lažno lepoto, lažnimi odnosi
Tudi tokrat je kritika predstavo ocenila kot najbolj erotičen balet, kar so jih videli, in pohvalila primabalerino Irino Čaban Bilandžić v naslovni vlogi za brezhibno tehnično izvedbo, ki jo je nadgradila z nežno čutnostjo in erotiko. Superlative pa so pripisali tudi madžarskemu baletnemu solistu Tamásu Daraiu, ki je upodobil Emminega moža Charlesa Bovaryja, ter solistoma, ki sta uprizorila Emmina ljubimca, Danilu Podhruški v vlogi mladega Leona in Valerija Ljubenka v vlogi brezčutnega zapeljivca Rodolpha.

Valentina Turcu je bila rojena leta 1974 v Zagrebu, globoko strast in pronicljiv čut do gledališča pa je odkrila že v zgodnjih otroških letih. Baletno znanje je osvajala najprej pod skrbnim mentorstvom svojih staršev, prav tako priznanih baletnih umetnikov, Marina Turcuja in Maje Srbljenović Turcu. Njen opus z več kot 130 ustvarjenimi ali soustvarjenimi baleti, dramskimi in opernimi produkcijami ne priča zgolj o umetničini kreativni potenci, ampak tudi o njeni vsestranski in izjemno pregibni gledališki intuiciji, ki se potrjuje tudi v izjemno uspešnih režijah dramskih predstav (Tramvaj zvan žudnja, HNK Varaždin, 2019). V velikih pripovedih modernega časa je našla neusahljiv vir koreografske inspiracije, ki jo skozi pretanjeno in obenem čustveno močno ekspresijo preoblikuje v koherentno plesno pripoved. Prav zaradi perfekcionizma, ki se je jasno pokazal že na začetku njenega umetniškega raziskovanja, jo lahko danes občudujemo kot zrelo ustvarjalko v zahtevnem žanru dramskega baleta, in to v najžlahtnejšem pomenu te besede.





