Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature in Slovenska kinoteka sta včeraj začeli četrto edicijo poletnega filmsko-literarnega dogajanja. Odprli so ga z obešenjaško komedijo o disfunkcionalni družini Veličastni Tenenbaumi (2001, režija Wes Anderson), tudi sicer pa bo filmski program posvečen "filmskim družinam". Filmske projekcije bodo pospremljene z inventivnim spremljevalnim programom - s pogovori, predavanji, druženji s knjigo in natečajem To bi lahko bil film.
Prvi pogovor z naslovom Knjigogled v živo: Kaj berejo filmi? je bil že sinoči. Knjigogled je rubrika, ki v reviji Literatura primerjalno obravnava knjige, po katerih so bili posneti filmi in/ali serije. Na pogovoru so kritiki Aljoša Harlamov, Muanis Sinanović in Veronika Šoster razmišljali, kako se v filmih pojavljajo knjige (fiktivne ali realne), kaj prebirajo literarni liki, zakaj je lik pisatelja tako pogost in kateri literarni koncepti se prenašajo v filmska dela.
Nocoj ob osmih bo imela Mojca Pišek predavanje o Johnu Steinbecku. Uvedla bo v Steinbeckovo življenje, delo in literarno zapuščino - tudi v roman in film Sadovi jeze (1940, režija John Ford), ki bo na sporedu ob 21. uri.
Jutri bo ob 20. uri pogovor Potovanje v čas: Deleuze sreča Ozuja, v katerem bodo sodelovali Stojan Pelko, Darko Štrajn in Jelka Kernev Štrajn. "Nam Deleuzova klasifikacija filmskih podob še lahko pomaga razumeti sodobni film? Deleuzov premislek podob doseže vrhunec, ko avtor v Podobi - gibanju in Podobi - času pri pisanju o filmu razvija filozofske pojme in dokazuje, da so temeljno orodje filozofije ravno koncepti. Deleuze najde v Podobi - času dva največja zaveznika konceptualne strogosti dobesedno na dveh koncih sveta: najde ju v Jean-Lucu Godardu in Yasujiru Ozuju. V filmu Potovanje v Tokio začutimo, zakaj je Ozu pionir podobe - časa," so definirali izhodišče pogovora. Pogovor bo uvod v projekcijo Potovanja v Tokio, temeljnega Ozujevega dela, ki je režiserja proslavilo po vsem svetu in obveljalo za zgleden primer njegove unikatne kinematografije in za eno najpomembnejših stvaritev zgodovine sedme umetnosti. "Spomenik trenutku kateregakoli sedanjika."
V petek zvečer vabi avtorica Maša Ogrizek otroke na večerno druženje ob knjigi Ljubo doma. Pogovarjali se bodo o pomenu in različnih konceptih doma, selitvah in o tem, ali dom poleg prostorov sestavljamo tudi ljudje. Potem si bodo ogledali film Bučko (2016, režija Claude Barras).
V soboto ob 20. uri bosta razglasitev rezultatov natečaja To bi lahko bil film in pogovor z Matjažem Ivanišinom.
V pisarni Ljubljane, Unescovega mesta literature so v sodelovanju s Slovensko kinoteko razpisali natečaj za tiste zgodbe, ki bi lahko postale film. Tričlanska komisija - Luka Marčetič, Matjaž Ivanišin in Marina Gumzi - je pregledala prejete prijave in izbrala najboljše. Z Matjažem Ivanišinom se bodo pogovarjali o pomenu tovrstnih povezovanj, specifičnosti pisanja za film ter oblikah sodelovanj med pisci, scenaristi in režiserji. Razglasitvi in pogovoru bo sledil film Velika riba (2003, režija Tim Burton). Festival se bo zaključil v nedeljo s projekcijo filma Mika Leigha iz leta 1990 Življenje je sladko. "Film odlikujejo unikaten občutek za humor, ki vztraja kljub še tako težavnim življenjskim okoliščinam, pretanjen nos za sodobno britansko stvarnost, tekoča režija in izjemni igralski nastopi."
V pop-up filmski knjigarni bodo po ugodnih cenah na voljo izbrani knjižni naslovi. Vstop na vse dogodke je brezplačen. Če bo deževalo, program odpade, ampak za zdaj kaže, da dežja ne bo.
