Društvo za sodobni ples Slovenije je pripravilo peticijo, s katero zahteva takojšnjo izpolnitev ustanoviteljskih obveznosti ministrstva za kulturo do Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti (ZRSPU). Ministrica Ignacija Fridl Jarc je namreč dejala, da tristranska pogodba, s katero so ustanovili javni zavod, ni izvedljiva.
"Vprašanje obstoja nacionalne javne institucije za področje sodobne plesne umetnosti je bilo v Sloveniji predmet strokovnih razprav, analiz, raziskav in kulturnopolitičnih prizadevanj več kot tri desetletja. Po ustanovitvi Centra sodobnih plesnih umetnosti leta 2011 in njegovi politično motivirani ukinitvi leto kasneje je bila ustanovitev ZRSPU rezultat dolgotrajnega strokovnega in političnega procesa, katerega namen je bil končno zagotoviti sistemsko ureditev področja," so historiat razložili na začetku peticije.
Proces je zaključen, a ministrstvo ne izvaja soustanoviteljskih obveznosti
"Ta proces je zaključen. Javni zavod je ustanovljen. Republika Slovenija ter Mestni občini Celje in Nova Gorica so podpisale soustanoviteljsko pogodbo. Zavod je vpisan v Poslovni register Slovenije in s tem pridobil polno pravno ter poslovno-finančno sposobnost. Imenovan je vršilec dolžnosti direktorja, odprt je transakcijski račun, konstituiran je Svet zavoda, ki je sprejel Poslovnik Sveta zavoda ter Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, slednjega pa sta potrdili tudi obe občini soustanoviteljici.
Škoda ne nastaja zgolj javnemu zavodu, ampak celotnemu področju sodobne plesne umetnosti, ustvarjalkam in ustvarjalcem, lokalnim skupnostim ter javnemu interesu na področju kulture
Soustanoviteljska pogodba jasno določa obveznosti Republike Slovenije, vključno z zagotovitvijo letošnjih finančnih sredstev v višini 560.000 evrov. Kljub temu ministrstvo še vedno ni zagotovilo nakazila, zaradi česar javni zavod ne more začeti izvajati svojih nalog. Takšno ravnanje pomeni neizpolnjevanje pravno zavezujočih obveznosti ustanoviteljice. ZRSPU še vedno tudi čaka na vpis v razvid javnih zavodov na področju kulture, ki je po zakonu dolžnost večinske ustanoviteljice - pristojno ministrstvo za kulturo tega do danes ni storilo."
Ker ministrstvo za kulturo ni zagotovilo ustanovitvenih sredstev, zavod nima sredstev za nakup najosnovnejše opreme, za kritje stroškov zunanjih strokovnih sodelavcev in storitev. Zavod ne more zagotoviti računovodskega servisa, ki je nujen za finančno poslovanje. Zaradi tega je onemogočeno tudi črpanje že nakazanih sredstev Mestne občine Celje v višini 40.000 evrov, saj so ta strogo namenska in vezana na zaposlitev regijskega koordinatorja ter splošne stroške delovanja. Brez zagotovljenih integralnih sredstev Republike Slovenije teh občinskih sredstev objektivno ni mogoče uporabiti. Prav tako zavod ne more izplačevati plače in pripadajočih prispevkov vršilca dolžnosti direktorja. Ne more objaviti razpisov za zaposlitev strokovnega kadra, ne more zagotoviti osnovnih pogojev za svoje delovanje, niti izpolnjevati nalog, zaradi katerih je bil ustanovljen.
Grozi izguba kohezijskih sredstev EU
Posledice pa segajo še bistveno dlje, piše v peticiji. "Zaradi neizpolnjevanja ustanoviteljskih obveznosti je javnemu zavodu onemogočeno kandidiranje za že rezervirana kohezijska sredstva Evropske unije za obdobje 2026–2029 v skupni vrednosti približno štirih milijonov evrov. Ta sredstva so namenjena razvoju kulturno-umetnostne vzgoje, mentorstva, zaposlovanju plesalk_cev, mentorjev in drugih strokovnih sodelavk_cev ter krepitvi dostopnosti sodobne plesne umetnosti po vsej Sloveniji. Če država zavodu ne zagotovi integralnega financiranja, obstaja resna nevarnost, da bodo ta razvojna sredstva izgubljena. Zato škoda ne nastaja zgolj javnemu zavodu, ampak celotnemu področju sodobne plesne umetnosti, ustvarjalkam in ustvarjalcem, lokalnim skupnostim ter javnemu interesu na področju kulture."
Škoda ne nastaja zgolj javnemu zavodu, ampak celotnemu področju sodobne plesne umetnosti, ustvarjalkam in ustvarjalcem, lokalnim skupnostim ter javnemu interesu na področju kulture
Ob ministričinih napovedih "zmanjšanja birokracije" opozarjajo, da je bil ZRSPU načrtovan kot eden najbolj racionalno organiziranih javnih zavodov v Sloveniji. Predvideno število zaposlenih predstavlja zgolj minimum, potreben za izvajanje javne službe. Ne gre za širjenje administracije, temveč za vzpostavitev osnovnih strokovnih pogojev za razvoj področja, izvajanje programov, produkcijo, mednarodno sodelovanje, kulturno-umetnostno vzgojo in podporo ustvarjalkam ter ustvarjalcem.
"V tej razpravi namreč ne gre za vprašanje, ali ta javni zavod potrebujemo. O tem so država in občini že odločili. Gre za vprašanje, ali bo Republika Slovenija spoštovala lastne ustanovitvene akte, podpisane pogodbe in načela pravne države.
Če država ne spoštuje obveznosti, ki jih je prevzela, s tem spodkopava zaupanje v pravni red in verodostojnost lastnih kulturnih politik. Takšno ravnanje presega vprašanje enega javnega zavoda. Zadeva vse javne institucije. Ko ustanovitelj ne spoštuje lastnih ustanovitvenih aktov in pogodbeno prevzetih obveznosti, je ogroženo zaupanje v celoten sistem javnih institucij. Zato se to vprašanje tiče vseh nas, ki delujemo v javnem interesu na področju kulture," so zaključili peticijo.
