Letošnji 28. festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki poteka pod sloganom Drevo, beseda in človek, so tradicionalno odprli z razglasitvijo dobitnice nagrade Vasje Cerarja, ki nagrajuje najboljši prevod mladinske književnosti iz tujih jezikov v slovenščino. Žirija je v letošnji kategoriji del za bralce, stare več kot dvanajst let, izbrala prevod romana v verzih Pesnica X Elizabeth Acevedo (Morfemplus, 2024), ki ga je iz angleščine prevedla Katja Zakrajšek. Komparativistka in literarna prevajalka v glavnem prevaja iz francoščine, angleščine in portugalščine. Pri nagrajenem prevodu se je spopadla z eksperimentalno obliko, v kateri se v romanesktni strukturi križajo pesmi v prostem verzu in tudi najrazličnejše sodobnejše pesemske oblike, blizu ready-made poeziji (seznami, klepet, molitve), in strožje forme, kot so likovna pesem ali haikuji. "Gre za roman skozi poezijo, ne poezijo, ki se slučajno poklopi v roman," je o pesemskih poglavjih, ki delujejo samostojno, a so hkrati del zgodbe, dejala Zakrajškova.

V ožji izbor sta bili zraven nje uvrščeni še Stana Anželj, ki je žirijo prepričala s prevodom romanov Cunami v glavi Erika Woutersa (Pivec, 2024) in Odpor Wilme Geldof (Miš, 2024), ter Tina Mahkota, ki je bila nominirana za prevod kratkoprozne zbirke Poglej na obe strani Jasona Reynoldsa (Morfemplus, 2024). 

Ana Barič Moder, predsednica žirije, Maja Kraigher in Diana Pungeršič so sicer izbirale med približno 180 naslovi. "Odločitev ni bila lahka, a nazadnje je bila komisija soglasna," je dejala Barič Moder. Nagrado, ki je poimenovana po prevajalcu mladinske književnosti in uredniku Vasji Cerarju (1959-2006), je Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju z Mladinskim kulturnim centrom (MKC) Maribor prvič podelilo pred tremi leti.

V festivalskem središču ekologija in narava

Slovenski dnevi knjige v Mariboru tokrat v središče postavljajo ekologijo in naravo. Ob začetku festivala so v UKM odprli knjižno-likovno razstavo Boruta Gombača, Nina Flisarja in Rafaela Kurnika z verzi mariborskih pesnic in pesnikov, nastalih kot odziv na Kocbekovo pesem Na polju, iz katere so si sposodili letošnji slogan festivala. Na razstavi so tudi skulpture iz stalne zbirke Umetnostne galerije Maribor letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo, kiparke Dragice Čadež. V skulpturo Časovna kapsula Jožeta Šubica, ki že vrsto let stoji v pritličju knjižnice, so vložili izvirni literarni prispevek osrednje gostje festivala pisateljice, ekokmetice in letošnje prejemnice nagrade Prešernovega sklada Nataše Kramberger.

Na odprtju v Univerzitetni knjižnici Maribor je ravnateljica UKM Dunja Legat v pozdravu gostom dejala, da letošnji festival slavi naravo kot literarni navdih in povabila k zavedanju pomembnosti sporočila. Tri izbrane besedo so zanjo med seboj tesno povezani stebri civiliziranega sveta, je še dejala. 

60 dogodkov z več kot 290 nastopajočimi

Do konca maja bo pod okriljem festivala več kot 60 prireditev, na katerih bo več kot 290 nastopajočih, na knjižnem sejmu pa bo sodelovalo 28 založb, je napovedala Petra Kolmančič, programska koordinatorica festivala. Kot osrednje stičišče festivala je izpostavila vprašanje, ali so pisatelji in pisateljice uspeli preseči superiorni odnos do narave. "Predvsem pa nas bo zanimalo, kakšno vlogo lahko odigrajo pisatelji in pisateljice v zvezi s perečo okoljsko in podnebno problematiko in kako so ekokritiške teme prisotne v sodobni slovenski literaturi." Med vrhunci je izpostavila tri večerna branja. Na dveh velikih večernih branjih, enem proznem in drugem pesniškem, bodo nastopili Anja Mugerli, Vlado Žabot, Stanislava Chrobakova Repar, Tanja Petrič, Denis Škofič, Cvetka Lipuš, Jurij Hudolin in Miriam Drev, gostja letošnjega večera poezije LGBTQ+ bo Jedrt Maležič.

Direktorica Javne agencije za knjigo (JAK) Katja Stergar je povedala, da je festivalska ekipa pripravila tako izjemen festivalski in sejemski program, da bi se morali v naslednjem tednu preseliti v Maribor in se hkrati razcepiti, ker dogajanje poteka tudi v drugih mestih. Festival je uradno odprla podžupanja Mestne občine Maribor Davorka Pregl, ki se je ob tem zahvalila vsem, ki se v mestu ukvarjajo z literaturo.