35. Slovenski glasbeni dnevi (SGD), ki so lani spomladi odpadli zaradi pandemije, bi osrednjo pozornost posvetili stoletnici začetka delovanja Opere Narodnega gledališča v Mariboru. Uradni naslov srečanja je Opereta med obema svetovnima vojnama - ob stoletnici začetka delovanja opere SNG v Mariboru. To pomlad 35. edicija SGD vendarle bo, a na spletu. Kot pravi vodja muzikološkega simpozija SGD dr. Jernej Weiss, bodo dogodki sredi aprila potekali z neposrednim prenosom preko spletne strani Festivala Ljubljana, ki kot organizator že 35. leto zapored, pod vodstvom Darka Brleka, skrbi za organizacijo. "Seveda bi si želeli tokrat vsaj komorne koncerte organizirati v živo (z upoštevanjem omejitev), kolikor bo to epidemiološka situacija sredi aprila dovoljevala. Gotovo organizacija tako obsežnega dogodka v teh časih predstavlja precejšen izziv, vendar pa se mi zdi to nekakšen dolg do mariborske kulture, zato je kljub enoletni zamudi smiselna in potrebna," pravi Weiss.
Med drugim bosta v okviru glasbenega programa 35. SGD zazveneli kar dve operi. Na otvoritvenem koncertu bo za vse zainteresirane poslušalce, ki se ob omejitvah jeseni niso mogli udeležiti premiere, prvič predvajan posnetek Marpurgov Nine Šenk, 16. aprila pa je predviden še stream premierne izvedbe opere Samorog Pavla Šivica (ljubljanska opera) po literarni predlogi Gregorja Strniše. Glasbeni dnevi se bodo nadaljevali z nekaterimi komornimi koncerti, med katerimi velja izpostaviti krstno izvedbo samospevov v Mariboru med letoma 1853 in 1858 delujočega Schubertovega prijatelja Anselma Hüttenbrennerja. "Gre za v evropskem merilu pomembnega glasbenika in povsem novo odkritje, s katerim se podrobneje raziskovalno ukvarjam že nekaj let in v bližnji prihodnosti na to temo načrtujem objavo znanstvenega članka. Med drugim je Hüttenbrenner v Mariboru (stanoval je v Villi Rast pri svojem prijatelju, baronu Ferdinandu von Rastu z umetniškim imenom Hilarius, ki je zanj napisal domala vsa besedila za samospeve) napisal kakih 160 samospevov, med drugim tudi samospev Maribor, ki bo na koncertu 17. aprila krstno zazvenel v izvedbi Therese Plut. Program pa se bo zaključil s koncertom Slovenske filharmonije (Iz štajerske simfonične ustvarjalnosti), ki bo na sporedu 21. aprila. Zadnjega koncerta RTV (z Lebičevimi deli, zaradi oratorijske zasedbe) žal ne bo mogoče izvesti."
Na koncertu 17. aprila bo krstno zazvenel samospev Maribor Anselma Hüttenbrennerja v izvedbi Therese Plut
Edinstvena kulturna bizarnost
Mednarodni odziv na temo je bil izjemen, kot kaže kar 600 strani obsežna publikacija izvirnih znanstvenih člankov zbirke znanstvenih monografij Studia Musicologica Labacensia, ki jo skupaj s Festivalom Ljubljana in Založbo Univerze na Primorskem izdajajo že peto leto zapored. Mednarodni muzikološki simpozij v okviru 35. SGD bo organiziran preko zooma, z neposrednim prenosom preko spletne strani Festivala Ljubljana. "Kot osrednji govornik bo v četrtek, 15. aprila, ob 9.30 nastopil dr. Kevin Clarke, ki trenutno vodi raziskovalni center za opereto - Operetta Research Center v Amsterdamu. Na simpoziju bo skupaj sodelovalo kar 16 tujih in osem domačih referentov iz skupaj 13 držav. Simpozij, posvečen 100. obletnici začetka delovanja Opere mariborskega SNG, v ospredje postavlja opereto med obema vojnama. Opereta je po drugi svetovni vojni nekako subverzivni žanr v našem prostoru. Kot zapiše Borut Smrekar, gre za "edinstveno kulturno bizarnost v evropskem okviru". Označevali so jo kot atribut "polinteligentne inteligence". Zakaj smo tako posebni v odnosu do operete?
"Ko sem podrobneje preučeval medvojno obdobje delovanja Opere SNG Maribor, me je presenetilo, kako pomembna je bila tudi med obema vojnama vloga operete v mariborskem gledališču. Opereta je kljub padcu monarhije še vedno zaznamovala več kot dve tretjini repertoarja mariborske operne hiše. V svojem prispevku za takšno stanje izpostavim vsaj tri poglavitne razloge: daleč najpomembnejši so razlogi finančne narave (povezani s subvencijo). Opereta, ki je bila s strani direkcije označena za 'potrebno zlo', je tako finančno rešila prenekatero sezono mariborskega gledališča. Drugi razlog, ki je seveda povezan s prvim, je pomanjkanje profesionalnih poustvarjalcev, zato je ob redkih na Slovenskem delujočih profesionalnih pevcih in instrumentalistih odločitev gledališke direkcije za na videz manj zahtevno opereto dokaj razumljiva. Gotovo pa ne gre prezreti niti tretjega razloga, in sicer da je bila opereta že desetletja poprej zapisana tudi v genski kod mariborskega, pa tudi ljubljanskega meščanstva. To je ob številnih spremembah ob prehodu v novo državo po prvi svetovni vojni in novi geografski, politični, gospodarski, kulturni in jezikovni realnosti svoje zatočišče našlo prav v že pred vojno izjemno popularni opereti. Zato je toliko bolj presenetljiv skorajda popoln zaton operete na odrih obeh slovenskih opernih hiš po drugi veliki svetovni moriji (v Mariboru po letu 1963)," pravi Jernej Weiss.
Razlogi za mrk operete
Poseben fenomen je znana "mariborska operetna vojna", ki so jo intonirali pred 58 leti predvsem literarno orientirani kulturniki. Številni muzikologi v referatih v programski knjigi 35. SGD odgovarjajo na mnoga od vprašanj, povezanih z njo. Seveda je prvi razlog čudne averzije do operete po drugi svetovni vojni pri nas ideološki, a ta je veljal za celotno ozemlje nekdanje Jugoslavije, pa so vendar v Zagrebu, Beogradu opereto negovali naprej, ne glede na vse. Zakaj smo bili Slovenci bolj papeški od papeža v tem primeru? Zlasti pa Maribor, ki mu niti politična odjuga 60. let ni pomagala. "Razlogi za mrk operete po drugi svetovni vojni so bili večplastni. Bili so tako glasbene kot - zdi se še odločilneje - zunajglasbene narave. Natančneje jih je v svojem prispevku Po sledeh ozadja mariborske operetne vojne po drugi svetovni vojni definirala dr. Karmen Salmič Kovačič. Sicer pa zgodba, ki ima vendarle nekoliko drugačno ozadje, spominja na večdesetletno prezrtje Wagnerjevih glasbenih dram. Tudi te so kljub izjemni poprejšnji popularnosti po drugi svetovni vojni pri nas zazvenele šele veliko kasneje kot denimo v beograjski ali zagrebški operni hiši."
Mariboru se tudi, kar zadeva opereto, pozna trikratno nacionalno in kulturno izkoreninjenje - leta 1918, leta 1941 in leta 1945. Pa tudi dejstvo, da je bilo mariborsko gledališče vseskozi gmotno najbolj podhranjeno; včasih ni doseglo niti trinajstine subvencije ljubljanskega gledališča. Dramski ljudje so vplivali na usodo operete, tudi to je za Maribor tipično. Ob koncu druge svetovne vojne so iz notnega arhiva umaknili vse partiture operet. V Ljubljani so operete lahko videli le ob gostovanjih iz Celovca, Zagreba, Budimpešte.
Torej, 35. Slovenski glasbeni dnevi bodo, to je najpomembneje.
Protibolečinsko sredstvo travmatizirane generacije
O opereti kot kulturnem in zgodovinskem simptomu, ki je naseljevala operne odre po vsej Evropi, bodo spregovorili raziskovalci iz Ukrajine, Madžarske, Poljske, Francije, Litve, Češke, nekdanje Jugoslavije, Slovenije. Simpozisti se posvečajo repertoarni, kadrovski in drugi operetni politiki različnih opernih hiš med obema svetovnima vojnama in primerjalno preučijo položaj operete pred tem obdobjem in po njem. Kevin Clarke iz Raziskovalnega centra za opereto iz Amsterdama raziskuje razloge, da je opereta kot "nevarna" oblika glasbenega gledališča postala priljubljena po vsem svetu in hkrati sprožila takšno ogorčenje. Kako so provokativno in moderno umetniško obliko spremenili v nostalgično "protibolečinsko sredstvo" za travmatizirano generacijo, ki je preživela vojno? Ali naj se kot raziskovalci sprijaznimo, da se zgodovina tega žanra s tem konča, ali pa obstajajo načini, da se vrnemo k temu, kar je opereto naredilo tako revolucionarno in veličastno, se sprašuje Clarke.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
