Leto 2026 je za leto Zofke Kveder na pobudo Društva za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk razglasila vlada, a iniciativo sta podali članici društva, pisateljica in gledališka ustvarjalka Simona Semenič ter predavateljica in raziskovalka na Univerzi v Novi Gorici Katja Mihurko, ki se ukvarjata z njenim delom. Zaznali sta, da se ob 100. obletnici njene smrti pripravlja več dogodkov, zato se jim je v društvu zdelo smiselno, da se dogodki komunikacijsko povežejo pod enotno blagovno znamko.
Zofka Kveder kot večkulturna avtorica
Kot je za STA povedala Simona Semenič, se ji je približevanje Zofke Kveder širši slovenski javnosti zdelo več kot nujno potrebno po tem, ko se je z njo začela bolj intenzivno družiti. "Namreč, ko na vprašanja, kaj trenutno počnem, pojasnjujem, da se ukvarjam z življenjem in delom Zofke Kveder, v odgovor velikokrat dobim vprašanje - a je to tista slikarka? Ne, razlagam. To ni tista slikarka. To je tista pisateljica."
"Vsakič dodam še kaj o Zofkinih sočasnicah, pisateljicah, za katere do pred nedavnim sploh nisem vedela in ki so imele še manj pozornosti, še manj prostora. Za katere nihče ne bi rekel niti - a je to tista slikarka? Vse te prvoborke še čakajo na svoja obeležja, svoje biografije. Leto Zofke Kveder mi pomeni več kot le usmerjanje žarometov na Zofko, pomeni mi tudi nadvse pomemben korak na poti širšega prepoznavanja in afirmacije tudi njenih po krivici prezrtih sodobnic in predhodnic," je dodala Simona Semenič. Med njenimi sodobnicami in predhodnicami omenja Vido Jeraj, Marico Nadlišek, Leo Fatur, Josipino Turnograjsko, Pavlino Pajk in Luizo Pesjak.
Katja Mihurko, ki se z Zofko Kveder in njeno literaturo ukvarja dobrih 20 let in je tudi vodja programskega odbora spominskega leta pri Mestu žensk, pa jo je prepoznala kot avtorico, ki je na poseben način zaznamovala literaturo slovenske moderne, a ne samo slovenske moderne, saj je bila večkulturna avtorica, tudi v nemškem oziroma avstrijskem ter v češkem in hrvaškem kulturnem prostoru, veliko so jo tudi prevajali.
Pomemben korak na poti širšega prepoznavanja in afirmacije tudi njenih po krivici prezrtih sodobnic in predhodnic
"Ni pa bila samo pisateljica, bila je tudi borka za ženske pravice, torej feministka, kot bi rekli danes. Bila je prevajalka, bila je kulturna posrednica, skratka, številne vloge je v tistem obdobju odigrala, ki niso bile povsem samoumevne za ženske in je s tem tudi današnjim ženskam utrla pot na področja, na katerih so lahko uspešne in izpolnjene in na katerih so se v času Zofke Kveder le redko pojavljale. Tako da bi rekla, da je poleg njene nedvomno pomembne pisateljske vloge tudi celoten njen angažma vreden, da se ga spominjamo na način, da tudi ženski posvetimo leto, kakor se to dogaja za številne moške," je povedala Katja Mihurko.
Kot avtorica ustvarjala večplastne podobe žensk
Po njenih besedah je Zofka Kveder pisala raznoliko literaturo, kar jo - tudi v primerjavi z njenimi sodobnicami in sodobniki iz srednjeevropskega prostora moderne - še posebej odlikuje in kar je bila takrat tudi pri nas redkost, pa so večplastne podobe žensk in ženskosti nasploh. Ženske je postavila v številne vloge, v katerih se v dotedanji slovenski literaturi skorajda niso znašle: kot delavke, kot intelektualke, kot osebe, ki prestopajo različne meje, omejitve tudi na področju spolnosti, kar je bilo tedaj še posebej sporno.
"Na ta način je ustvarila povsem nove podobe ženskosti in v tem je gotovo prelomna avtorica, ker če primerjamo literaturo njenih sodobnikov, so to večinoma podobe, ki so, če se sploh pojavljajo, bolj enoplastne. To so večinoma izkoriščana dekleta, ženske, mnogo manj pa se njeni sodobniki poglobijo v žensko intelektualno obzorje in ne nazadnje tudi čustvovanje teh izobraženih, samostojnih, emancipiranih žensk," je povedala Katja Mihurko.
Med njenimi deli je Katja Mihurko izpostavila njen prvenec Misterij žene, ker je z njim tako oblikovno kot vsebinsko in slogovno utirala nove poti v slovenski književnosti. "Prikazala je vse to, kar sem omenila, pa tudi tematike, ki niso bile prav zelo sprejemljive, torej tudi nasilje nad ženskami, abortus, ženske, ki ne najdejo sreče v zakonu in se pač potem uresničujejo na drugačne načine, ženske, ki so v zvezi z umetniki, ženske, ki so nesrečne v zakonih, v katere so bile prisiljene, ženske, ki ne nazadnje tudi uresničujejo svojo spolno željo in živijo tako, kot same mislijo, da je prav, pa jih seveda družba zaradi tega velikokrat obsoja."
Tudi v romanu Njeno življenje je prikazala neke nove podobe ženskosti. Pri Zofki Kveder se tako po besedah Katje Mihurko pojavljajo drugačne podobe materinstva, kot se recimo pri Ivanu Cankarju, saj to ni vedno žrtvujoče se in osrečujoče materinstvo, ampak je velikokrat tudi kritika, posebej pogleda meščanske družbe na žensko kot mater in na njeno poslanstvo. "Zofka Kveder prikaže, kako težko je uresničevati ta ideal, tako da ti dve deli sta bili najpogosteje tudi v učnih načrtih, ko je Zofka Kveder še bila tam," je dodala Katja Mihurko.
Za izvedbo dogodkov zadolžene različne organizacije
Izvedba dogodkov v spominskem letu je v rokah različnih organizacij. Med njimi so napovedani mednarodni simpozij, ki bo septembra v Novi Gorici, izid znanstvene monografije, praizvedba njenega besedila Pravica do življenja v Prešernovem gledališču v Kranju ter razstava v Slovenskem gledališkem inštitutu.
Dogodki sicer ne bodo potekali le v Sloveniji, ampak tudi v Pragi, kjer bodo pripravili literarni sprehod, s katerim bodo zaznamovali lokacije, na katerih je delovala. V Zagrebu pa se je bodo spomnili z okroglo mizo.
