
V pregledu bere leta 2021 izpostavljam knjige o ženskah, ki so jih napisale ženske. Ne zato, ker je tako modno, tudi ne samo zato, ker je tako prav - četudi res mislim, da je prav -, ampak zato, ker so to odlične in pomembne knjige.
Erica Johnson Debeljak: Devica, kraljica, vdova, prasica

Knjiga je dobila kar nekaj priznanj in naslovov - ni le knjiga leta po izboru glasovalcev na (spletnem) knjižnem sejmu, ampak je tudi najbolj prodajana knjiga leta. Popularnost in kakovost gresta zelo redko tako z roko v roki. Drznila bi si celo reči, da je takšno prepletanje pretresljive izpovedne literature in perfektne analize vloge vdov v religijski, kulturni, mitološki in literarni tradiciji unikatno tudi v svetovnem merilu.
Zdi se, da je bila zgodba pesnika Aleša Debeljaka in "tujke v hiši domačinov" že prej ena tistih zgodb, ki postajo Zgodbe. Zgodbe, ki se zdijo večje od življenja in o katerih lahko že sproti rečemo, da so to zgodbe, kakršnih danes več ni. Aleševa smrt in Ericina knjiga o življenju po smrti sta mit še utrdili.
Irena Štaudohar: Kaj hoče ženska?

Kaj hoče ženska je na seznamih priljubljenosti in kupnih seznamih čisto blizu Device, kraljice, vdove, prasice in tisto o redki kombinaciji kakovosti in priljubljenosti velja tudi zanjo. (Nobenega dvoma ni, da nobeno drugo delo med desetimi najbolj prodajanimi po kvaliteti ne dosega teh dveh knjig.) Seveda je privlačno to, o čemer Irena Štaudohar piše - ženske, ki so bile pogumne, romantične, strastne, ki so bile, kot pravi, glavne junakinje svojih življenj, nas kajpak fascinirajo in nabor je takšen, da bi morala vsaka ženska najti svojo junakinjo. Ampak še bolj je privlačno, kako Irena Štaudohar piše. Njene "obnove" zgodb, knjig, življenj so komunikativne in razumljive, ne da bi bila kompleksnost sporočila zato kakorkoli osiromašena. Njeni zapisi so čisto svoj žanr.
Karmina Šilec: Baba

Dirigentka Karmina Šilec je fenomen virdžin (zapriseženih devic, ki prevzamejo vlogo moškega) raziskovala najprej za glasbene namene. Dve obsežni in fascinantni knjigi, Baba, kolosalna balkanska fikcija in Baba, katalog, sta tako rekoč stranski produkt tega raziskovanja. Baba je izviren prispevek k preučevanju konstrukcije prehodnih identitet, ob tem pa fascinantna knjiga o vseh kontekstih projekta. Je fragmentarna dokumentacija preizpraševanj avtorice. Karmina Šilec se je pri svojem koncertnem in glasbenogledališkem ustvarjanju z ženskami v moškem polju ukvarjala že večkrat in veliko prej, preden so postale tako moderne. In Karmina Šilec je morala pri svojem delu seveda sama stopati v moške čevlje. A vsi ti konteksti še niso dovolj za dobro knjigo. Karmina Šilec zna preprosto tudi dobro pisati.
Katja Mihurko Poniž: Od lastnega glasu do lastne sobe

Tik pred koncem leta je izšel prvi avtorski slovenski pregled dela ustvarjalk v svetovni književnosti. Knjiga z naslovom Od lastnega glasu do lastne sobe (Literarne ustvarjalke od začetkov do modernizma) Katje Mihurko Poniž je nastala ob spoznanju, da avtorica kot predavateljica svojim študentkam in študentom ne more ponuditi knjige, ki bi jih v materinščini seznanila z deli pisateljic, ki so obogatile zakladnico svetovne književnosti. V najbolj znanem in največkrat ponatisnjenem pregledu svetovne književnosti slovenskega avtorja na 266 straneh je Sapfo dobila 15 vrstic, Germaine de Staël skoraj tri, Dickensu pa v imenskem kazalu ne sledi Emily Dickinson in Brechtu nobena od sester Brontë. Zdaj so avtorice, od mezopotamske svečenice Enheduane do Virginie Woolf, dobile 470 strani.
Diana Koloini: Slabo poznate naših src tančine

Ta pregled pomembnih knjig, v katerih ženske preizprašujejo ženske možnosti in vloge v še vedno moškem svetu, zaključujem s knjigo, ki temeljito prouči ženske dramske vloge, in sicer v Molièrovem opusu. Diana Koloini v svoji za objavo prirejeni doktorski disertaciji v naslovu izpostavljeno trditev iz Elmirinega nagovora Tartuffu razbere kot ženski glas, ki se naslavlja na večino moške literature. Literature, ki ženske zavija v "stereotipe, predsodke, odrejene vloge, prežete z mizoginimi projekcijami vaših lastnih kompleksov in patriarhalne arogance". Ampak morda je prav v pregovorno varljivih tančinah ženskega srca iskati pot do resnične emancipacije v svetu, "ki mu vlada zlaganost takih ali drugačnih Tartuffov", zapiše Diana Koloini.
Petra Vidali





