
Potem ko je leta 2012 Maribor postal evropska prestolnica kulture (EPK), bo leta 2025 še eno od slovenskih mest dobilo ta naziv. Kandidaturo so v za to predpisanem roku izbirnega postopka, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, pravočasno vložili Nova Gorica, Ljubljana, Lendava, Kranj, Piran in Ptuj. Posebna komisija bo predvidoma do konca februarja izbrala mesta, ki bodo v ožjem izboru, do konca leta pa tisto mesto, ki bo kulturna prestolnica Evrope 2025.
Ker mesta med seboj tekmujejo, podrobnosti programa še ne razkrivajo, smo pa pri zdaj že uradnih kandidatih preverili, kaj so tiste specifike, po katerih se razlikujejo od drugih. Nova Gorica je projekt prijavila s sodelovanjem vseh severnoprimorskih občin ter občin na italijanski strani Goriške. Ideja snovalcev pod vodstvom Nede Rusjan Bric je, da gre za enoten prostor, že zdaj tako povezan, da lahko tako obsežni projekt pripravijo le skupaj. Kot so že leta 2017 zapisali v predlogu koncepta, mesto leži na stiku treh evropskih kultur - slovanske, italijanske in germanske - in je skupaj z Gorico dedič starih aristokracij, z novim delom pa živa zgodovina povojne Evrope.
"Širše območje EPK je preživelo dvanajst ofenziv krvave prve svetovne vojne in je bilo prerezano z železno zaveso po drugi. Novonastalo mesto v povezavi z Gorico, starodavnim središčem goriške pokrajine - mesti vojn in prijateljstva, mesti zgodovine, sodobni, univerzitetni mesti, ki sodelujeta, sodihata in soživita, kljub njuni mešanici kultur ali prav zaradi nje, sta gotovo nenavadno, zanimivo in evropskega duha polno področje, primerno za evropsko prestolnico kulture. Naziv EPK je priložnost, da se vsi ti dejavniki povežejo in postanejo zanimivi za evropsko javnost, ki išče tradicijo in sodobnost, izvirnost in prepoznavnost. Prvi in poglavitni cilj EPK pa je predvsem izboljšana kakovost življenja prebivalcev mesta in njegove širše okolice. Je enkratna priložnost, da se prvič v zgodovini vse potenciale obmejnih mest in področij preko kulturnega angažmaja celostno poveže v kulturno, turistično, gospodarsko, izobraževalno in infrastrukturno enoto, ki bo povečala gospodarski razvoj in investicije ter na ta način tako pritegnila množice kulturnih turistov kot omogočila zdajšnjim in novim prebivalcem kvalitetnejše bivanje."
Pot se bo nadaljevala
Neda Rusjan Bric zdaj, ko je skupaj z ekipo tudi uradno vložila kandidaturo, dodaja, da si mesti Nova Gorica in Gorica že leta prizadevata za čim boljše in čim tesnejše sožitje. "Poleg raznih dejavnosti, ki nas že povezujejo, je prav skupna kandidatura priložnost za povezovanje tudi na kulturnem nivoju, ki je - z različnih vzrokov, eden od teh je gotovo jezik - za zdaj nizko. Hkrati spodbujamo in kreiramo tako gospodarske kot infrastrukturne povezave, v urbanističnem smislu pa sta mesti začeli razmišljati o svojem urbanem prostoru kot o enovitem področju, kjer bo meja končno zgolj fiktivna linija - tako fizično kot mentalno. Naziv bi seveda pomenil velikanski potencial, ki bi naša prizadevanja potenciral in omogočal hitrejšo in boljšo realizacijo zastavljenega, vendar se bo pot gotovo nadaljevala v vsakem primeru."
Kakšna je prava formula za uspeh, po vseh teh letih ne ve nihče, je pa nujno, na to so večkrat opozorili tudi iz Sveta EU, ki je pobudnik te akcije, da imajo prijavitelji vsaj nekaj odgovorov. Na primer, kakšna je zmogljivost mesta za izvedbo vseh dogodkov. "Vsako prijavljeno mesto naj bi upoštevalo svoje naravne in druge, tudi infrastrukturne danosti. Zato smo pripravili program pa tudi načrt, kako se spoprijeti z večjim prilivom obiskovalcev. Mesti z okolico imata primerne turistične kapacitete, sta logistično dostopni, imamo tako bližnje letališče, Ronki, kot odlično železniško povezavo z italijanskimi železnicami, delno, čeprav žal ne najboljšo, pa tudi s Slovenskimi železnicami. EPK vidimo tudi kot vzpodbudo za še večje zasebne pobude v turizmu, motivacijo lokalnim in državnim oblastem, da povečajo dostopnost mesta iz okoliških podeželskih krajev, za boljše železniške in avtobusne povezave in tako naprej. Nova Gorica in Gorica skupaj imata zelo zanimivo ponudbo z izjemno mešanico starega in novega," odgovarja Neda Bric.
Na vprašanje, ali je na voljo ustrezna infrastruktura, in če ni, ali so jo načrtovali, pa pove, da je ta v Novi Gorici dobra (nacionalno gledališče, kulturni dom ...) in omogoča izvedbo veliko dogodkov. Zaradi ugodnih klimatskih razmer pa pomembne dogodke z velikim številom obiskovalcev načrtujejo tudi na zunanjih prizoriščih. Tudi Gorica in celotno vključeno območje na obeh straneh meje imata po njenih besedah številne dvorane in vsakovrstna prizorišča, čemur so tudi prilagodili umetniški program. Ne želijo namreč preveč vlagati v zidove, ampak v ljudi in program. In če že - ne graditi na novo, ampak obnoviti, revitalizirati, kar imajo. Veliko pozornosti so namreč posvetili predvsem obmejnemu območju in kulturni dediščini.
Proračun: 48 milijonov evrov
Ena bistvenih postavk, ki naj bi jih pripravljavci epekajev poznali, je seveda še mestni proračun in postavka za ta namen. Mestna občina Nova Gorica in občina Gorica sta se zavezali, da bosta postopoma povečevali redna sredstva, ki jih namenjata za kulturo, pove Neda Bric. "Za samo kandidaturo in kasnejšo potencialno izpeljavo projekta EPK bosta obe mesti - in regija - v projekt vložili namenska sredstva. Za program nekaj manj kot pet milijonov evrov, kar je dobrih 20 odstotkov predvidenega proračuna, za naložbe pa nekaj več kot devet milijonov, kar je skoraj 40 odstotkov investicijskega proračuna. Skozi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje pa bosta mesti tudi inovativno uporabili finančne mehanizme, ki jih prinaša nova evropska finančna perspektiva. Naš celotni proračun je približno 48 milijonov evrov."
Nujni del programa sta tudi strategija in takšna vsebina, s katero se mesta morajo odpirati drugim evropskim državam, hkrati pa povezovati meščane s kulturnimi predstavniki v mestu. To je tudi ena osnovnih strategij programa v Novi Gorici. Povezali bodo lokalne umetnike z obeh strani meje z umetniki iz drugih evropskih držav (s poudarkom na Nemčiji, ki bo imela eno mesto EPK istega leta) v skupne projekte. "Za meščane obeh mest in prebivalce celotnega območja EPK pa smo že lani in predlani objavili javna povabila k sodelovanju. Odziv je bil izjemen, tako umetnikov, nevladnih organizacij, javnih zavodov kot raznih društev in posameznikov. Z odprtimi vrati naše EPK-pisarne smo z vsemi, ki so to želeli, stopili v stik in precej pobud upoštevali tudi pri projektih v načrtovanem programu," sklene naša sogovornica.
10 milijonov ni dovolj
Mesta, ki so napovedala kandidaturo, so na vlado decembra lani naslovila javno pismo zaradi napovedane nacionalne podpore projektu. V njem opozarjajo, da je deset milijonov evrov za vsak ambiciozen projekt EPK povsem nesprejemljiva vsota in kaže na popolno nerazumevanje države glede pomena tega nacionalnega projekta. Neda Bric dodaja, da ima naziv EPK neizmeren potencial pa tudi odgovornost za razvoj celotnega področja, ki ga bo obsegal, zato deset milijonov "vsekakor ni dovolj - ne za nas ne za nobeno dostojno prestolnico kulture. Evropske države večinoma znajo prepoznati to veliko priložnost, kjer se vsak vložek večkratno povrne. Žal odgovora nismo dobili. Pričakujemo, da bo država v projekt usmerila tudi kohezijska sredstva, da bo prevladal razum in se bo dvignilo poznavanje in razumevanje pomembnosti projekta ter da bodo mesta, ki bodo uvrščena v drugi krog, in država v partnerskem dialogu našli skupno rešitev."
Petra Zemljič





