Švicarsko-nemški pisatelj Jonas Lüscher, še eden od gostov letošnje Fabule, je na festivalu v nedeljo zvečer predstavil svoj najnovejši roman Uročena usojenost, ki ga je v slovenščino prevedel Aleš Učakar. V petih poglavjih je v romanu prepletel zgodbe različnih ozadij in prostorov ter odnose med človekom in tehnologijo.
Lüscherju, ki velja za enega največjih sodobnih evropskih pisateljev, se žanrska oznaka dela ne zdi bistvena, saj "smo v času postmoderne". Po njegovem mnenju so žanri prikladni zlasti za knjigarnarje, "da vedo, na katero polico postaviti knjigo". Svoj roman je označil za nekonvencionalno delo, ki časovno obsega 250 let in ne vsebuje enotnih likov, ampak zgodbo pripoveduje pripovedovalec.
V pogovoru z literarno kritičarko in prevajalko Tanjo Petrič je pojasnil, da je bila povod za roman, ki ga je ustvarjal osem let, umetna inteligenca, pri čemer se je med drugim spraševal, kaj se bo zgodilo, ko bo tehnologija presegla človeško inteligenco. Kot pisatelj si lahko predstavlja vse, vendar vsega ne more opisati, je povedal. Če želimo razumeti, kaj se dogaja in v kaj se spuščamo, je treba najprej razumeti zgodovino tehnologije, je prepričan pisatelj. Vse to pa se navezuje tudi na kolonializem, saj se industrija ne bi mogla razviti brez surovin iz kolonialnih območij.
Kot pisatelja ga je sicer zanimalo, ali pri razvoju tehnologije obstajajo določene konstante, ki se vedno znova pojavljajo, in kot ugotavlja, se pri vseh tehnoloških razvojih od zgodnjega kapitalizma dalje postavljata dve vprašanji: ali je pametno, da nekaj še naprej razvijamo, in ali se s tem dviguje storilnost. "Če na eno od dveh vprašanj odgovorimo z da, se bo tehnologija razvila," je povedal.
Za pisateljeva dela sta sicer značilna tudi satira in humor - in kot je še dodal na pogovoru, je smeh ena tistih stvari, ki človeka ločuje od strojev.
Rdeča nit romana Uročena usojenost je pripovedovalec kot popotnik skozi razne evropske in afriške dežele - pa tudi skozi različne čase in usode, od prve svetovne vojne do industrijskega razcveta po drugi, od začetka 19. stoletja do zrele sredine 21. stoletja - od družbe, ki je še trdno zakoreninjena v poznosrednjeveških razmerah, prek mukotrpnega umiranja jetnikov koncentracijskih taborišč do androidov, ki v futurističnem Egiptu raziskujejo možnosti večnega življenja.
Kot so še zapisali pri založbi Beletrina, ki festival organizira, je roman mogoče brati na različne načine, med drugim kot deloma esejističen pretres bistva človeške narave, razpete med biologijo in tehnologijo, kot večplasten konglomerat iz sanj, domišljije, zgodovine, fikcije in filozofije, in celo kot obsedeno iskanje literarnih sledi pisatelja Petra Weissa in prepletanje praktičnega življenja v antropocenu z drobci iz njegove Estetike odpora.
