Jubilejni festival je tudi priložnost za pregled dogajanja v družbi in literaturi v tem obdobju. O tem, kaj se je v teh štirih desetletjih dogajalo v srednjeevropski družbi in literaturi, ki jima je festival posvečen, so organizatorji Vilenice na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) povprašali štiri dosedanje dobitnike istoimenske nagrade - slovaško pesnico Milo Haugovo, madžarskega pisatelja Laszla Krazsnahorkaija, švicarsko pesnico Ilmo Rakusa in srbskega pisatelja Dragana Velikića.
Kot gosti letošnjega festivala so svoja razmišljanja podali v intervjujih, ki so objavljeni v festivalskem zborniku, v katerem sta predstavljena tudi letošnji nagrajenec Gospodinov in slovenska avtorica v središču Maja Haderlap ter preostali gosti. Med gosti letos sicer ne bodo izbrali dobitnika kristala vilenice, saj so se odločili, da ga podelijo idejnemu očetu festivala Aleksandru Peršolji.
Gospodinov je po besedah predsednika žirije za nagrado vilenica Gregorja Podlogarja mojster sodobnega romanopisja, njegovo pisanje prevevajo družbeni in zgodovinski dogodki ter je osredinjeno na nevidnega posameznika zdaj. "Na neki samosvoj način pooseblja zgodovino tega festivala s svojim pisanjem, z odpiranjem tem in na neki način daje zgled, kako lahko literatura danes nagovarja vsakogar," je povedal o nagrajencu. V slovenščino so prevedeni vsi trije njegovi romani Naravni roman, Fizika žalosti in Časovno zaklonišče.
Nagrado Srednjeevropske pobude (SEP), s katero podpirajo kroženje mladih avtorjev med državami prek prevodov, pa bo na festivalu prejela slovenska pesnica, prozaistka in antropologinja Ana Svetel. Kot je povedal podpredsednik DSP Matej Krajnc, sodi med ključne avtorske glasove, ki literaturo razumejo kot način, kako iz izkušnje narediti jezik in iz jezika skupni prostor. Predstavljena je tudi v pravkar izdani Antologiji vileniških nagrajencev SEP od leta 2016 dalje.
Ob festivalu so na DSP izdali tudi pesniško zbirko slovenske avtorice v središču Maje Haderlap z naslovom Žalik pesmi, ki je postala prva knjiga prenovljene zbirke DSP Litterae Slovenicae, posebej pa je izšla še Antologija sodobne katalonske književnosti, ki je še en poudarek letošnjega festivala. Na njem bodo katalonsko literaturo zastopali Maria Josep Escriva, Biel Mesquida in Francesc Seres.
Kot je povedal programski vodja festivala Miha Maurič, bodo 40. Vilenico odprli 9. septembra v Ljubljani, že večer prej pa bo obiskala Koper s pogovorom z Majo Haderlap. V Ljubljani bosta tudi literarni večer z glavnimi gosti in okrogla miza na letošnjo temo Nova pravila gibanja, poleg Krasa pa bo Vilenica obiskala še evropsko prestolnico kulture Nova Gorica. Zaključek festivala s podelitvijo glavne nagrade bo 13. septembra v jami Vilenica.
