(INTERVJU) Staš Ravter: Mislim, da nacionalni javni zavodi ne morejo živeti ločenega življenja od države

Vodstvo Opere in baleta SNG Ljubljana ste prevzeli pred slabima dvema letoma. Vaši predhodniki so govorili o "škandaloznem ignorantskem odnosu ministra za kulturo, pa o destruktivnosti znotraj umetniških korpusov in sindikalnih struktur". Kako ste se s to dediščino spoprijeli vi? V javnost so prihajala predvsem nesoglasja med zaposlenimi in vodstvom, tudi na sodišču so dobivali epiloge nekateri spori (in jih še zmeraj).

"Aprila 2019 sem prevzel vodenje SNG Opera in balet Ljubljana kot vršilec dolžnosti. Lanskega februarja sem dobil petletni polni mandat direktorja. Moram priznati, da imam z ministrstvom za kulturo povsem drugačne izkušnje kot moji predhodniki. Z obema ministrskima ekipama v tem obdobju vzdržujemo izjemno korekten odnos, pri reševanju vseh problemov so nam na voljo, seveda pa je tudi z naše strani pričakovan profesionalen in korekten pristop. Mislim, da nacionalni javni zavodi ne morejo živeti ločenega življenja od države.

Opera s svojimi nekaj manj kot 300 redno zaposlenimi in veliko občasnimi gosti ne more zagotavljati povsem homogene celote. Predvsem je treba razumeti njen ustroj in delovanje posameznih korpusov ter vlagati veliko energije v usklajevanje želja, potreb, ambicij, predvsem pa realnih možnosti. Seveda se vedno najdejo 'moteči elementi', ki si predstavljajo delovanje sistema po svoje, vendar dokler imam mandat direktorja, poskušam v čim večji meri slediti zastavljenim ciljem, ki sem jih začrtal ob svojem nastopu. S sindikati pa je tako - včasih imajo prav, včasih pač ne. Nerodno je, če mislijo, da imajo vedno prav. Zahtevam po delavskih pravicah praviloma delovno sodišče ugodi, na področju kazenskih zadev pa po pravilu izgubljajo. Tudi mene so hoteli na tak način prestrašiti, pa so bile do sedaj vse pravde rešene v mojo korist oziroma so bile ovadbe zavržene kot neutemeljene. Vsa nesoglasja med zaposlenimi in vodstvi so že od nekdaj sindikalno motivirana."

Je res osem let po prenovi že cela vrsta pomanjkljivosti na novogradnji, od puščanja strehe do vlažnih sten?

"To je bil samo eden od strukturnih problemov. Streha je puščala od samega odprtja prenovljene hiše, pa se nobeden od mojih predhodnikov ni lotil sanacije. Meni se je to posrečilo v šestih mesecih, tik pred zapadlostjo bančnih garancij izvajalcev. Za začetek sem se moral spopasti z iskanjem izginule dokumentacije prenove, nato skupaj z ministrstvom za kulturo za obnovitev zapadlih podlag na ministrstvu za finance, šele po vsem tem se je ekipa gradbenih strokovnjakov lahko lotila zapletenih popravil na strehi. Tudi vlažnost sten je bila s tem odpravljena in je sedaj vsaj s tega stališča hiša brez napak. Seveda pa to ni vse. V prihodnosti, ko bodo na voljo sredstva, nas med drugim čaka generalna prenova prezračevanja, ki je bilo slabo načrtovano in še slabše izvedeno, tako da imajo na predstavah probleme tako obiskovalci kot nastopajoči."

Lani oktobra smo v javnosti spremljali konflikte med sindikati in vami v zvezi z domnevno nezakonito zaposlenima umetniškima direktorjema v Operi in Baletu. "Vodstvo nima niti približno normalnega stika z zaposlenimi, ne sanja se mu o stanju v hiši. Kako si drugače razlagati dejstvo, da polovica zaposlenih Ravterja še nikoli ni videla? Sploh ne vedo, kdo je, ker se gospod do danes ni utegnil predstaviti posameznim korpusom." To so vam očitali sindikalisti. So se strasti do danes že umirile?

"Kot sem že omenil, želijo sindikati imeti vedno prav in pri tem ne izbirajo sredstev. Veliki večini zaposlenih sem se seveda predstavil in jim tudi povedal, da so vrata moje pisarne vedno odprta in sem dovzeten za reševanje vseh problemov. Če ni problemov, se tako ali tako ne oglašajo, razen redkih izjem. Moja pomočnika, za vodenje Opere Branko Robinšak in Baleta Petar Đorčevski, sta bila imenovana povsem zakonito z mojim pooblastilom. S spremembo sklepa o ustanovitvi, ki nam je lani decembra uspela po več kot petih letih prizadevanj, pa je tudi tam zapisana možnost, ki legalizira vršilcu dolžnosti direktorja za svoj mandat imenovanje vršilcev dolžnosti umetniških vodij. Trenutno ne opažam nekih pretiranih strastnih aktivnosti, je pa res, da pandemija na svoj način nekako preusmerja človeško pojmovanje življenja k bolj bistvenim ciljem."

Med tehničnim delom hiše in umetniško ekipo je prihajalo do trenj, kako in ali ste sanirali te odnose, ki verjetno načenjajo ozračje v hiši in vplivajo na umetniško produkcijo?

"Mislim, da že kar nekaj časa takšnih primerov več ne zaznavam. Seveda mora pri tako zahtevnih projektih s tako velikim številom udeleženih vsak natanko vedeti, kje mu je mesto. Predvsem je pomemben občutek pripadnosti in velike ljubezni do poklica, ki ga opravljamo. Pri vsakem posamezniku. Tu vidim predpogoj za uspešno timsko delo in sprotno reševanje vseh težav."

Kakšna je bila vaša prva normalna sezona pred korono? Potem je prišla pandemija in kako je sedaj?

"Naša prva sezona, na žalost drastično prekinjena sredi lanskega marca, je bila sanjska. Visoka kakovost uprizoritev, razprodane dvorane, zadovoljna publika, izjemno odmeven silvestrski gala koncert, konec februarja so bile razprodane že skoraj vse predstave do konca sezone, dogovarjali smo se za gostovanja širom Evrope in po Združenih državah Amerike.

Sedaj je nekakšno vmesno stanje, med obupom in optimizmom. Medtem ko čakamo na odprtje dvoran za občinstvo, potekajo vaje, posneli smo več miniatur in jih predvajali na medmrežju, razmišljamo o kakšni spletni premieri. Seveda pa v tem obdobju pričakovanja različnih sevov in valov epidemije ne moremo resno načrtovati naših aktivnosti v polni meri."

Kako vidite situacijo v bližnji prihodnosti? Ohranjate kondicijo ansamblov?

"Meseca januarja je bila večina zaposlenih doma na čakanju na delo, v mesecu februarju smo pričeli s počasnim vračanjem, kmalu bomo, če ne bo bistvenega poslabšanja situacije, spet v polni zasedbi. Predvsem pri baletu, ki ni mogel imeti rednih treningov, je bilo opaziti precejšnji upad kondicije, zato sedaj vadijo v povečanem obsegu, da se vrnejo v vrhunsko formo. Kot sem že omenil, pa v bližnji prihodnosti ne moremo predvidevati prav ničesar. Ukrepe se sprejema tedensko, na vseh nivojih, tudi pri nas."

Problem so bili tudi neenotni honorarji za umetniške ekipe? Ste jih poenotili?

"To je bila ena izmed mojih prvih potez, predvsem pa sem poskrbel za racionalno porabo finančnih sredstev, ki so nam na voljo, in s tem saniral kar precejšnjo izgubo. To je posledično vodilo tudi v plačilno disciplino, vsa plačila se sedaj izvajajo v roku. Ob nastopu so me čakali tudi po več let stari neplačani računi, in to v ne prav majhnih zneskih."

Kakšen je bil delež, pomoč ministrstva za kulturo pri vseh težavah?

"Odnos med ministrstvom in nami je dvosmerna cesta. Brez pomoči ministrstva ne bi obstajali in ministrstvo ne bi imelo smisla brez nas. Tega se oboji zavedamo in tako tudi stvari potekajo. Komunikacija poteka na tedenski, da ne rečem kar dnevni ravni. Seveda to ne načenja naše avtonomije, nam pa veliko koristi. Ministrstvo zaposluje strokovnjake z različnih področij, od finančnih služb do pravnih strokovnjakov, katerih nasveti so nam vedno na voljo."

Letos je vodenje Baleta prevzel italijanski koreograf Renato Zanella, iskanje je bilo mučno in dolgotrajno, pritiski so bili z vseh strani, zdaj ste se odločili za svetovne reference. Kaj pripravlja novi prvi mož Baleta in kako je zastavil sezono?

"S polnim mandatom direktorja sem moral najti tudi svoja pomočnika za vodenje Opere in Baleta s polnim mandatom za obdobje mojega vodenja. Pri Baletu je šlo malo težje, prijavljenih je bilo kar nekaj kandidatov, domačih in iz tujine. Izbor je bil konkretno otežen zaradi določenih 'vplivnežev', ki so se počutili poklicane, da mi pomagajo pri kadrovanju. Tako se pri prvem razpisu nisem odločil za nobenega kandidata, nisem našel primernega. Na drugi razpis se je prijavil Renato Zanella, ki sem ga takoj prepoznal kot tistega, ki ga iščem. Gospod Zanella je v svoji karieri deset let vodil avstrijski nacionalni balet na Dunaju, pet let grškega, je profesor koreografije na akademiji St. Pölten …

Glede na to, da smo se že prej dogovorili za sodelovanje v vlogi koreografa, sedaj pripravlja lastno izvirno koreografijo Vsi za valček, ki bi morala zagledati luč lani novembra, nato letos aprila, sedaj računamo na maj. Med drugim pripravljamo poleti veliko koprodukcijo s Cankarjevim domom, in sicer uprizoritev Hačaturjanovega baleta Spartak v koreografiji slovitega Jirija Bubenička.

Sicer pa mi je najbolj všeč Zanellov credo, da 'moramo dobro vedeti, od kod smo prišli, da lahko vemo, kam naj gremo'. Tako bo zasnovan tudi njegov program, med klasičnim in modernim."

Opero vodi dirigent in pedagog Marko Hribernik, tudi ta kolektiv je preživel mnoge turbulence zadnja leta.

"Pri izboru pomočnika za vodenje Opere je šlo precej bolj gladko. Gospod Hribernik ima odlične reference, je priznan dirigent in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študiral je v tujini, kar mu omogoča zelo širok umetniški diapazon. Z vodenjem opere se srečuje prvič, je pa najbrž zaradi tega pri njem prisoten neverjeten entuziazem, ki ga na tem mestu zelo potrebuje. Ne bi mogel reči, da so bile v operi v zadnjih letih velike turbulence, se je pa kar nekaj dogajalo in mislim, da se v takšnih kolektivih tudi mora veliko dogajati, da ostanejo živi."

Vse predstave so prestavljene na kasnejše datume, oba ansambla kljub vsemu pripravljata premiere?

"V tem trenutku intenzivno pripravljamo štiri premiere, tri operne in eno baletno. Cilj je v tem, da bomo lahko takoj, ko bo mogoče, v najkrajšem času delovali s polno repertoarno močjo. Veliko imamo za nadoknaditi, skoraj vsa sezona je že zamujena."

Pojavila se je javna pobuda za postopno odpiranje javnih prireditev, se boste pridružili podpisnikom? Kako ocenjujete položaj, da so veliki trgovski centri odprti, kulturne ustanove pa še zmeraj zaprte?

"O tem težko racionalno razpravljam, prisotni so različni vidiki. Strokovni vidiki so zagotovo merodajni in nimam nobenih razlogov, da ne bi zaupal državni preventivi. Seveda vsi komaj čakamo, da lahko začnemo delovati, vendar sem mnenja, da raje počakajmo še kakšen mesec in potem začnimo v normalnejših razmerah, kot pa da na hitro odpiramo in potem, tako kot lani jeseni, takoj spet zapiramo."

Po izobrazbi ste dramaturg, bili ste praktični dramaturg pri Tomažu Pandurju, delali v vodstvu EPK Maribor 2012, vodili Slovensko kinoteko - morda greva malce skozi vaše poklicne postaje. Pogosto so vam očitali, da ste politično nastavljeni, kaj pravite? Spomnim se vašega imenovanja na čelo Slovenske kinoteke. V intervjuju ste mi leta 2009, ko ste bili že pri koncu petletnega mandata na vrhu Slovenske kinoteke, dejali med drugim: "Moj ideal pravzaprav niti ni delati v miru, mislim, da lahko narediš več skozi ustvarjalni nemir. Vihar, ki ga je povzročila vsaka moja poteza, mi je vedno vlival dodatno motivacijo, odlični rezultati, ki jih dosegamo, pa so povsem dostojno povračilo za vloženo energijo." Verjetno bi zdaj dejali kaj podobnega ob vodenju Opere in Baleta SNG Ljubljana?

"Slovenski kulturni prostor je zelo majhen, ima pa veliko udeležencev, med njimi veliko takšnih, katerih ambicije so veliko večje od njihovih sposobnosti. In to rojeva marsikatere neprijetne situacije, ki vodijo tudi v takšne absurdne obtožbe, kot jih navajate. Vse življenje sem se poskušal dokazovati kot vrhunski profesionalec, in to povsem mimo politike. Glede na to, da sem deloval na različnih položajih znotraj različnih političnih opcij, bi mi težko kdorkoli očital kakršnekoli politične privilegije.

Vodenje ene največjih kulturnih institucij v državi je seveda ogromen izziv, ki mu moraš biti tako profesionalno kot psihofizično kos. Po več kot desetletju od tistega najinega intervjuja svojih intimnih doživljanj poklicne poti nisem bistveno spremenil, seveda pa so se okoliščine precej spremenile. Ni več takšnih viharjev, ki bi bili potrebni za doseganje dobrih rezultatov, vse se odvija precej bolj umirjeno, načrtovano in kar nekako samoumevno. Globoko upam, da bomo lahko čim prej nadaljevali iz enakega odličnega izhodišča, na katerem smo bili pred dobrim letom grobo prekinjeni."