Daniel Wisser: "Zmanjšujeta se namreč moč in toleranca do razmerij med avtorjem, pripovedovalcem in literarnim likom. Zato je v teh tako imenovanih identitetnih razpravah vse več pritiskov na avtorje, naj pišejo le o tem, kar so sami izkusili. Sam temu odločno nasprotujem, ker takšno redukcijo vidim kot popolno siromašenje literature, fikcije."
Daniel Wisser je družbeno angažiran opazovalec sodobnega sveta, ki v romanu Kraljica gora spregovori o bolečih temah in moralnih dilemah, kot so človeška minljivost, oskrba ostarelih ali neozdravljivo bolnih in pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kako je lahko o tako težkih temah napisal komunikativno in celo zabavno knjigo? Kateri pripovedni trik mu je pri tem pomagal? Zakaj je mačka v romanu imenoval po ameriškem politiku in, seveda, po katerem politiku ga je imenoval? Kako vidi pisatelj sprevrženo razmerje med fikcijo in pisavo, ki je zavezana dejanskosti? Se je fikcija res preselila v politiko, pisatelje pa vse bolj silimo v objektivno odgovornosti za to, o čemer pišejo?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
