Kot je v obrazložitvi nagrade Slavka Gruma zapisala strokovna žirija, ki je izbirala med 39 besedili, je Anhovo dokumentarna drama, oblikovana po lokalni zgodbi iz spodnje Soške doline, ki jo zastrupljata azbest in sežigalnica odpadkov. Struktura besedila je fragmentarna, ponavljajoča, obsesivna, saj posnema dolgotrajno, sistemsko uničevanje, ki se ne zgodi v enem trenutku, ampak se ponavlja v desetletjih.
Avtorja Katarina Morano in Žiga Divjak se skupaj s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss ter umetniško ekipo z resnico igrata zgolj na začetku, v uvodni zavrnitvi odgovornosti, potem pa prepričljivo, resnobno, tragično, na trenutke humorno nizajo prizore rasti, zanikanja, sprenevedanja, (lažnega) upanja, predvsem pa obolevanja in umiranja, je zapisala žirija v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut.
Navdih predstavljali prebivalci Anhovega
Kot je izpostavil Divjak, je Anhovo zgodba o uničenju, ki ga prinese industrijski razvoj, o smrti in trpljenju, ampak tudi o uporu, pogumu, srčnosti in solidarnost. "Mora nam biti opomnik, kakšne cene ne smemo plačati za to, kar nekateri imenujejo razvoj, in kako moramo naslednjič morda prej podpreti ljudi, ki zberejo pogum, da se uprejo kapitalu," je poudaril.
Morano je pojasnila, da so skupaj z igralsko ekipo spoznali prebivalce Anhovega, ki so jih navdihnili s svojim pogumom in močjo. "Mislim, da so se tudi naša življenja kar spremenila v stiku z njimi in smo začutili zelo močan klic, ki nas je gnal skozi celo ustvarjanje predstave, da vztrajamo in da povemo to zgodbo," je dejala.
Dokumentarna drama Anhovo je navdušila tudi festivalsko žirijo v sestavi Alja Predan, Nika Arhar in Maximilian Zahn, ki je uprizoritvi v režiji Divjaka in produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica namenila posebno nagrado Tedna slovenske drame za preplet umetniške odličnosti in družbene prodornosti.
"Opomnik, kakšne cene ne smemo plačati za to, kar nekateri imenujejo razvoj"
Nagrado Zofke Kveder za mladega dramatika je ista žirija kot za Grumovo nagrado dodelila Ivi Š. Slosar za komedijo Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu. Kot je zapisala žirija, ki je izbirala med 13 besedili, prispelimi na razpis, komedija govori o izjemno pereči družbeni problematiki - prilaščanju javnega interesa, javnega dobrega in skupnostnih prostorov. "Izvrstno prepleta grštvo s slovenskim ruralnim ambientom, s primorskim dialektom, temperamentom in komedijskim talentom," je izpostavila žirija.
Slosar je za to besedilo že prejela tudi nagrado žlahtno komedijsko pero na Dnevih komedije v Celju. "Ta nagrada je še ena potrditev in mislim, da kot mlada avtorica potrebujem še to zunanjo potrditev, da prepoznam, da je moje pisanje zanimivo tudi za gledališča in širšo družbo," je dejala nagrajenka, ki se namerava naslednjič potegovati za Grumovo nagrado.
Dolžina ni problem, če predstava pritegne
Festivalska žirija je Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa 56. TSD podelila avtorskemu projektu 1973 v režiji Tomija Janežiča, ki je nastal v koprodukciji SNG Nova Gorica in GO! 2025 - Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorica. "Janežič uprizoritev zasnuje kot štiriinpolurno gledališko praznovanje, v katerem se impresivno prepletejo življenjske zgodbe s političnimi in zgodovinskimi konteksti," je poudarila žirija.
"Ob dejstvu, da ta gledališki maraton obsega 11 uprizoritev, ustvarjenih v enem samem letu, je tako visoka raven igre, režije in pisanja osupljiva. Čeprav drzna v svoji monumentalni zasnovi, je uprizoritev 1973 izdelana do najmanjših podrobnosti in četudi zadržana v svojih učinkih polna gledališke magije," je zapisala žirija. Ista uprizoritev je najbolj prepričala tudi občinstvo, ki ji je namenila povprečno oceno 4,86.
Janežič je vesel obeh nagrad. Čeprav gre za dolgo predstavo, jo je publika, kot je dejal, sprejela čudovito. "Zaupam v ljudi in ne pristajam na neke stereotipe, da si ljudje želijo nekaj površnega. Nasprotno, naše izkušnje kažejo, da so ljudje pripravljeni z zanimanjem preživeti v gledališču več ur, če jih gledališče pritegne," je dejal. Tednu slovenske drame pa je čestital, kako se skozi leta razvija in kako je uspel združiti različne iniciative, povezane z dramskim pisanjem, tako da danes veliko Slovencev piše za gledališče, česar je nekaj časa precej primanjkovalo.
Igralski nagradi festivala sta si prislužila Jana Zupančič in Matej Puc v uprizoritvi Zakaj sva se ločila v režiji Divjaka in produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. "Igralka diskretno balansira med obupom, samoironijo in cinizmom ter z izjemnim občutkom za mero in spontanost bravurozno razgalja lastno ranljivost, izgubo čustvene bližine in smisla," je izpostavila žirija. O Pucu pa je zapisala, da z virtuoznim ritmičnim preigravanjem različnih psiholoških registrov gradi lik sodobnega moža in očeta tako prepričljivo, da se gledalec nemalokrat zaloti pred dilemo, ali dejanje poteka spontano ali pa je dejansko rezultat bravurozne igre.
"Nagrajeni presežki pričajo o vrhunskih stvaritvah, ki poleg angažiranosti apelirajo tudi na empatično človeško bližino"
Na nocojšnji sklepni slovesnosti 56. Tedna slovenske drame so podelili tudi stanovski nagradi Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo je prejela slavistka, teatrologinja ter gledališka raziskovalka Bogomila Kravos, priznanje za kritiško in teatrološko delo v zadnjih dveh letih pa dramaturg Goran Injac.
Zadovoljni z odzivom občinstva
Kot je ob zaključku letošnjega festivala uprizoritev, nastalih po slovenskih dramskih besedilih, povedal direktor Prešernovega gledališča Kranj Rok Bozovičar, je festival pokazal raznolikost in širino slovenske gledališke in dramske ustvarjalnosti. "Vrhunec izvedbe bogatega gledališkega in obgledališkega programa so nagrajeni festivalski presežki. Ti pričajo o vrhunskih stvaritvah, ki poleg angažiranosti apelirajo tudi na empatično človeško bližino," je izpostavil.
Zadovoljen je z izvedbo in obiskom festivala. Pri njegovi pripravi so v kranjskem gledališču sodelovali z več kot 25 organizacijami, na festivalu pa je sodelovalo več kot 400 umetnikov in drugih gostujočih. Posebej direktorja gledališča Bozovičarja veseli topel odziv festivalskega občinstva, ki potrjuje, da je TSD prepoznan kot stičišče kulturnega dogajanja.
Kot je izpostavila generalna direktorica direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo Barbara Koželj Podlogar, Teden slovenske drame že desetletja predstavlja osrednji prostor srečevanja slovenske dramatike, gledališča in družbenega dialoga. Gledališče nas nagovarja ne le k razmisleku ampak pogosto tudi k odzivu. Pomaga nam razumeti kompleksnost družbenih razmer, nas spodbuja k solidarnosti, odprtosti in odgovornosti za skupno prihodnost, je poudarila.
