Matic Majcen
V nemški prestolnici je že vse nared za začetek 76. edicije Berlinskega filmskega festivala.
Ni bilo malo novinarjev, kritikov in drugih opazovalcev filmskega dogajanja, ki s(m)o opozarjali, da je Berlinale v času predsedovanja Carla Chatriana med letoma 2020 in 2024 začel izgubljati status enega treh najpomembnejših filmskih dogodkov v Evropi, ob Cannesu in beneški Mostri. Dejstva so bila očitna: če je festival v preteklosti redno predstavljal nove filme prvokategornih režiserjev, kot so Wes Anderson, Lars von Trier in Richard Linklater, je bolj artistično usmerjeni Chatrian iz takšnih ali drugačnih razlogov nekoliko spregledal, da tako velikega dogodka ne sestavljajo samo art filmi, ampak tudi prisotnost velikih avtoric in avtorjev, kjer rdeča preproga še dodatno potencira odmevnost filmov.
V nadaljevanju preberite:
- Kakšne spremembe so se zgodile, ko je lani predsedovanje prevzela Britanka Tricia Tuttle.
- Kako "bombastična" je vnaprejšnja podoba Berlinala v primerjavi s festivaloma v Cannesu in v Benetkah.
- Kateri filmi so najtežje pričakovani?
- Kateri slovenski filmi so se uvrstili v program?
V nadaljevanju preberite:
- Kakšne spremembe so se zgodile, ko je lani predsedovanje prevzela Britanka Tricia Tuttle.
- Kako "bombastična" je vnaprejšnja podoba Berlinala v primerjavi s festivaloma v Cannesu in v Benetkah.
- Kateri filmi so najtežje pričakovani?
- Kateri slovenski filmi so se uvrstili v program?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
