Varuh človekovih pravic je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani opozoril na nepravilnost pri zavrženju kazenske ovadbe, saj sklep, ki ga je prejel oškodovanec, ni vseboval pouka o njegovi pravici do prevzema kazenskega pregona. Tožilstvo je napako po pritožbi odpravilo, varuh pa je pobudo oškodovanca ocenil kot utemeljeno in tožilstvu priporočil doslednejše ravnanje v prihodnje.
Na varuha se je obrnil pobudnik, ki je prejel sklep ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe. V njem ni bilo pouka o pravici do prevzema pregona po prvem odstavku 60. člena zakona o kazenskem postopku (ZKP). Varuh je navedbe preveril in ugotovil, da je bil pravni pouk dejansko izpuščen. Tožilstvo je varuhu pojasnilo, da je šlo za pomoto. Pristojna državna tožilka je po prejemu pritožbe izdala popravljen sklep o zavrženju kazenske ovadbe, v katerega je vključila ustrezni pouk, ter ga z obvestilom o ponovni vročitvi poslala oškodovancu. Nepravilnost je bila tako naknadno odpravljena.
Brez pouka lahko pravice ostanejo le na papirju
Varuh kljub odpravljeni napaki opozarja, da ne gre zgolj za formalnost. Dosledno spoštovanje 60. člena ZKP je po njegovi oceni ključno za učinkovito uveljavljanje procesnih pravic oškodovanca. Ta je praviloma pravni laik, zato mora biti jasno in pravočasno seznanjen s tem, kaj lahko stori, če državni tožilec kazenskega pregona ne nadaljuje.
Pravni pouk je pomemben tudi z vidika ustavnih jamstev. Varuh posebej izpostavlja pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena. Oškodovanec lahko svoje procesne možnosti in roke učinkovito izkoristi le, če je z njimi ustrezno seznanjen.
Pri tem se varuh sklicuje tudi na evropske standarde. Direktiva EU o pravicah žrtev kaznivih dejanj med drugim zahteva, da so žrtve pravočasno, jasno in razumljivo seznanjene s svojimi procesnimi pravicami. Prav tako morajo biti brez nepotrebnega odlašanja obveščene o odločitvi, da se preiskava ne bo nadaljevala oziroma da kazenski postopek proti storilcu ne bo uveden. Varuh pomen pravnega pouka povezuje tudi s 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do poštenega postopka in vključuje dostop do sodišča.
Varuh tožilstvu izdal priporočilo
Če državni tožilec odstopi od pregona, lahko oškodovanec pod pogoji, ki jih določa ZKP, pregon prevzame sam in v postopku nastopa kot oškodovanec kot tožilec. Prav zato je obvestilo o tej možnosti pomembno: brez pravočasnega in jasnega pouka oškodovanec možnosti morda sploh ne more učinkovito uporabiti.
Varuh opozarja, da lahko v takšnem primeru pravica oškodovanca do sodelovanja v postopku in učinkovitega pravnega sredstva ostane zgolj formalna. Institut oškodovanca kot tožilca je namreč eden od mehanizmov, ki žrtvi omogoča aktivno procesno vlogo tudi takrat, ko državni tožilec pregona ne nadaljuje.
Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani je zato Varuh priporočil, naj tudi v prihodnje zagotovi, da bodo sklepi o zavrženju kazenskih ovadb vselej vsebovali vse zakonsko predpisane sestavine, zlasti ustrezen pouk o pravici oškodovanca po 60. členu ZKP. S tem se po njegovi oceni zagotavljata pravna varnost in učinkovito varstvo ustavnih pravic.
