O tem danes poročajo na spletnem portalu Necenzurirano. Zapisali so, da je lastnik prostorov Benjamin Kropec, sicer lastnik podjetja Odpad Bistrica, ki naj bi že vrsto let na zemljišču v središču Slovenske Bistrice brez ustreznih dovoljenj kopičil in prelagal odpadke. Hkrati naj ne bi spoštoval odločb pristojnih inšpektorjev. Kropec je dovoljenje za obratovanje dobil leta 2009 in naj bi si večmilijonsko premoženje prislužil s predelavo odpadkov.
Njegovo podjetje Odpad Bistrica naj bi tovarno v Trimlinih pri Lendavi kupilo leta 2023, nato pa je lastništvo preneslo na podjetje iz ameriške zvezne države Wyoming, za katerim naj bi prav tako stal Kropec.
Neupoštevanje inšpektorjev
Dovoljenje za obratovanje je Kropec dobil leta 2009. Kmalu zatem pa je brez dovoljenja začel delovati odpad železa. Šest let pozneje naj bi mu inšpektorji naložili, da vse odpadke odstrani. Vendar tega ni storil, leta 2016 je na odlagališču tudi eksplodiralo. Lani je inšpektorat prejel prijavo, da Kropec odpadke skladišči tudi zunaj ograjenega dela odlagališča. Inšpektorji so takrat ugotovili, da Kropec nima veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja, in mu julija izdali odločbo, s katero so mu prepovedali skladiščenje odpadkov zunaj ograjenih površin. Kropec tega ni storil, temveč je plačal kazen v višini 10 tisoč evrov, ki jo je država prisilno iztirjala. Več o poslovanju Kropca preberite na portalu Necenzurirano.
V ponedeljek je za Pop TV povedal, da so ga zaslišali kriminalisti in preiskovalni sodnik, vendar zanj pripora niso odredili. Objekte naj bi januarja letos oddal podjetju Spid spet. Zatrdil je, da ni vedel za ilegalno proizvodnjo cigaret v njegovi tovarni. Nazadnje naj bi jo obiskal junija letos, vendar naj ne bi takrat opazil ničesar sumljivega.
Pri portalu Necenzurirano še poročajo, da edino podjetje s tem imenom deluje v Bolgariji, ki je ena največjih proizvajalk tobaka v Evropi. Od tam prihaja tudi eden izmed delavcev, ki so ga našli v ilegalni tovarni.
Že v ponedeljek smo poročali, da so v ilegalni tovarni cigaret odkrili 34 delavcev, ki so jim odvzeli telefone in prepovedali stike z zunanjim svetom. Brez plačila so živeli v nečloveških razmerah in niso vedeli, ali je zunaj dan ali noč, saj tovarna nima oken.
Delali so po dvanajst ur na dan, plačila niso dobili. Pogosto so bili lačni, zaradi tobaka in kemikalij pa se jim je vrtelo. Po navedbah policije so bili delavci nadvse veseli, da so jih našli. Med 34 delavci je bilo 33 državljanov Paragvaja in en državljan Bolgarije. Večinoma so bili moški.
