Iz okolice Maribora prihaja še en primer, ki potrjuje, da spletni goljufi še naprej uspešno izkoriščajo zaupanje ljudi - kljub številnim opozorilom policije, bank in medijev.
Neznanec je oškodovanca prepričal, naj investira v kriptovalute, pri tem pa ga vodil skozi postopek namestitve aplikacije za oddaljen dostop do njegove naprave. Moški je sledil navodilom, posredoval občutljive bančne podatke, goljuf pa je nato izvedel transakcijo v višini približno 5700 evrov.
Primer sam po sebi ni nič novega. Policija že leta opozarja na skoraj identičen scenarij: obljube o hitrem zaslužku, pritisk na hitro odločitev, nato pa zahteva po namestitvi programske opreme, ki storilcem omogoča popoln nadzor nad žrtvinim računalnikom ali telefonom. Kljub temu se zdi, da opozorila pogosto naletijo na gluha ušesa.
Zakaj ljudje še vedno nasedajo? Del odgovora je v prepričljivosti goljufov, ki uporabljajo profesionalno izdelane spletne strani, lažne profile in nastopajo samozavestno, kot legitimni finančni svetovalci. A pomemben del odgovornosti je tudi na strani uporabnikov, ki kljub stalnim svarilom spregledajo osnovna varnostna pravila: da neznancem ne posredujemo bančnih podatkov, da ne nameščamo programov po njihovih navodilih in da obljube o lahkem zaslužku skoraj vedno pomenijo past.
Policija ob tem znova poudarja, da banke, finančne ustanove ali legitimni investicijski svetovalci nikoli ne zahtevajo dostopa do naprav prek aplikacij za oddaljeno upravljanje. Prav tako ne zahtevajo posredovanja gesel ali enkratnih kod.
