Branka Bezjak
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor je ob 35-letnici osamosvojitve Republike Slovenije danes na pogovor v Izobraževalni center za zaščito in reševanje RS, enota Pekre, povabilo prvega predsednika države Milana Kučana. O tem pa so prej padali tudi komentarji, da ga ne velja vabiti, ker da je bil proti osamosvojitvi Slovenije in da obiskuje partizanske proslave.
Kučan je v pogovoru, ki ga je vodil Jože Jagodnik, nekdanji novinar, sicer pa tudi član mariborskega veteranskega združenja, odvrnil, da se njegove besede jemljejo iz konteksta. "V intervjuju, iz katerega jemljejo te besede, sem povedal, da to ni bila moja intimna odločitev, temveč da sem bil kot takratni predsednik Zveze komunistov Slovenije in predsednik predsedstva Republike Slovenije izvoljen na neposrednih volitvah, zato je bila moja prva misel, ali lahko kot konfederacija ohranimo suverenost v skupni državi. Ko smo po vseh naporih ugotovili, da pri srbski politiki noben predlog ne bo sprejet in da to ne bo v interesu slovenskega naroda, smo se odločili za samostojnost. To je bil tudi čas globoke krize, iz katere smo vse republike iskale svojo pot," je povedal Kučan in dodal, da so potem delali na tem, da bi prišlo do mirne razdružitve. "Vem, da ste tudi vi desetdnevno vojno še kako občutili, ampak ponosen sem na našo samostojnost, na ta naš skupni projekt in tudi na svoj delež pri tem, kako je Slovenija to dosegla. Mislim, da to manjka današnji svetovni diplomaciji, da se govori samo o oboroževanju, ne pa o miru," je še izpostavil.
"Človek, ki kar naprej govori, kako sem jaz bil proti osamosvojitvi, naj pove, na katerem kilometru na poti v Jajce je ugotovil, da je samostojna Slovenija njegova intimna opredelitev. Jaz nisem bil v Jajcu, on pa tudi ni šel tja, da bi opazoval Plivo," je še dodal Kučan. Izjave, da je vedel, da bo Jugoslovanska ljudska armada začela agresijo na Slovenijo, jemlje za otročje: "Z besedami, danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan, pa sem gotovo menil to, da bomo drug dan morali prevzeti odgovornost za svojo državo."
Tisti "jutri" so 23. maja 1991 doživeli pred puškami in tanki vsi, ki bili na položajih v Pekrah, številni domačini, ki so, ko je JLA obkolila takratni učni center TO v Pekrah, brez vsega stopili pred tanke. "Zakaj država ne daje večjega pomena vsemu temu dogajanju," je izpostavil Zlatko Partlič, domačin, veteran, od prvega organizator spominskega pohoda v spomin na pekrske dogodke. "Tukaj se je rojevala slovenska država. Tudi Janez Janša, ki je bil enkrat slavnostni govorec na proslavi, je dejal, da če bi Pekre padle, osamosvojitve ne bi bilo."
O komentatorjih obdobja osamosvajanja in vojne je Kučan še dejal, da so sedaj najbolj glasni tisti, ki "niso nosili nobene odgovornosti. Težko je bilo sprejemati odločitve. Najtežja je bila tista, ali naj na orožje odgovorimo z orožjem, ker odločaš o življenju sodržavljanov, naroda. Ko sem to vprašal na sestanku, je bila najprej tišina. Meni se je zdela zelo dolga. Potem je Ciril Zlobec citiral Prešernov verz in jasno je bilo, da moramo odgovoriti z orožjem."
O obiskovanju partizanskih proslav pa, da jih bo obiskoval še naprej, ker meni, da je na tej tradiciji zrasla tudi Teritorialna obramba. "Vem, da brez partizanskega boja tudi Peker ne bi bilo."
"Nerazumljivo, da Slovenska vojska nima nobenega spomina na partizanske generale, ki so pokazali, česa so sposobni, to jim priznava tudi mednarodna teorija. Mislim, da narod, ki ne spoštuje zgodovinskega spomina, tudi prihodnosti nima," je še komentiral Kučan.
Odkar je strankokracija ugrabila državo, gre vse narobe
Ob pogovoru, ki se ga je udeležila tudi podžupanja Mestne občine Maribor Davorka Pregl, so se oglasili še drugi prisotni, ki so tako ali drugače prav tako imeli vsak svojo vlogo v dneh osamosvajanja. Kučan pa je ob komentarjih ljudi dejal, da je prav, da o dogodkih govorijo tisti, ki so bili zraven: "Danes pa je nevednost dobila domovinsko pravico pred vednostjo. Mislim, da lahko takšni pogovori to spremenijo." Izpostavil pa je še pomen milice v procesih osamosvajanja, ki je bila ob TO "tako imenovana plava komponenta odpora proti JLA, kasneje pa se jo je začelo odrivati".
Oglasil se je tudi nekdanji poslanec Rudolf Moge in dejal, da imamo prvič v zgodovini Slovenci svojo državo, zato bi jo morali čuvati: "Ko smo bili v stiskah, smo se poenotili. Odkar pa je strankokracija ugrabila državo, gre vse narobe." Kučan pa je med drugim o današnjih političnih voditeljih dejal še, da morajo imeti odločitve podporo pri narodu. "Leta 1989 so Slovenci rekli, da niso več pripravljeni na to, kar se jim vsiljuje. Danes pa imamo eno samo stranko, ki ima zaledje, ostali pa so pozabili, da se je treba pogovarjati z ljudmi. Potem pa še eden na televiziji reče, da je v politiki laž dovoljena. Če bi mi takrat tako delali, se mi danes ne bi tu pogovarjali," je dodal.
