Preventivna akcija: Skrb vzbujajoči podatki o uporabi varnostnega pasu

V tednu, ki teče, Agencija za varnost prometa (AVP) v sodelovanju s policijo izvaja evropsko usklajeno nacionalno preventivno akcijo Varnostni pas, s katero opozarja na pomen dosledne in pravilne uporabe varnostnega pasu pri vseh udeležencih v vozilu na vsaki poti, tudi najkrajši. 

Podatki o prometni varnosti namreč, izpostavljajo na AVP, opozarjajo na skrb vzbujajoč trend zmanjšanja uporabe varnostnega pasu, kar ima neposredne in pogosto usodne posledice. Po podatkih policije je lani v prometnih nesrečah umrlo 26 voznikov osebnih avtomobilov, 16 potnikov in dva voznika tovornega vozila. Od tega jih 16 (deset voznikov osebnega avtomobila, pet potnikov in en voznik tovornega vozila) v času nesreče ni bilo pripetih z varnostnim pasom. V primerjavi z letom 2024, ko so bile štiri smrtne žrtve, ki niso bile pripete (trije vozniki tovornih vozil in en potnik), se je stanje izrazito poslabšalo, zlasti pri voznikih osebnih vozil. V prvih dveh mesecih tega leta beležimo že štiri smrtne žrtve, ki v času prometne nesreče niso bile pripete z varnostnim pasom: od tega voznik osebnega avtomobila, potnik v osebnem avtomobilu in voznik traktorja.

Nepripeti tako vozniki kot potniki

Stopnja uporabe varnostnega pasu med umrlimi vozniki osebnih avtomobilov v letu 2025 je bila le 61,5-odstotna, kar pomeni, da skoraj štirje od desetih v času smrtne prometne nesreče niso bili pripeti. Med umrlimi potniki v osebnih vozilih je bilo pripetih še manj, saj jih je pas uporabljala le polovica, enako pri umrlih voznikih tovornih vozil. Pri hudo telesno poškodovanih voznikih je bila stopnja uporabe pasu sicer višja (85 odstotkov), a še vedno ne zadostna. Stopnja uporabe je bila največja pri lažje telesno poškodovanih voznikih osebnih avtomobilov (92 odstotkov).

Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek je poudarila, da bi moralo biti pripenjanje v vozilu nekaj povsem samoumevnega. "Ko smo že mislili, da smo glede uporabe varnostnega pasu že naredili korak naprej, podatki žal kažejo, da se na tem področju nevarno vračamo nazaj. Tega si ne moremo privoščiti. Varnostni pas ni stvar osebne odločitve, je temeljni varnostni ukrep, ki dokazano rešuje življenja," je poudarila ministrica.

V. d. direktorice Agencije za varnost prometa mag. Saša Jevšnik Kafol je opozorila, da v prometni nesreči pogosto odloča ena sama poteza – med drugim tudi, ali smo pripeti. "Že pri trku s hitrostjo 30 km/h se naletna teža telesa poveča za sedem- do osemkrat. To pomeni, da 80 kilogramov težak potnik brez pasu udari s silo približno 600 kilogramov. Pri 50 km/h pa ta sila preseže dve toni. To je sila, ki ji človeško telo brez varnostnega pasu preprosto ne more kljubovati." Ob tem je poudarila tudi pomen varnosti otrok v vozilih. "Otroci morajo biti vedno pravilno nameščeni v ustreznem otroškem varnostnem sedežu. Za njihovo varnost smo odgovorni odrasli, ki jim moramo biti tudi zgled."

"Varnostni pas ni stvar udobja ali osebne presoje, temveč temeljni varnostni ukrep, ki dokazano rešuje življenja. Podatki kažejo, da se nevarno vračamo korak nazaj – in tega si ne moremo privoščiti. Vsaka vožnja, tudi najkrajša, se mora začeti s pripetim pasom za vse potnike, brez izjem," poudarja v. d. direktorice AVP Saša Jevšnik Kafol.

Lani 25 tisoč kršitev, letos že pet tisoč

Vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun je predstavil podatke. "Policija je v letu 2025 ugotovila skoraj 25.000 kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu, letos že skoraj 5000, kar kaže, da pri tem nismo dosledni."

Varnostni pas je eden ključnih elementov pasivne varnosti v vozilu. Skupaj z zračno blazino preprečuje nenadzorovano gibanje telesa ob trku, zmanjšuje udarce ob trde dele notranjosti vozila, preprečuje izmet iz vozila in pomembno zmanjša tveganje za najhujše posledice prometne nesreče. Z močjo rok in nog bi se v sedežu lahko zadržali le pri trku s hitrostjo do 7 km/h – pri vseh večjih hitrostih je pas odločilen. Podatki znova potrjujejo: pravilna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtni izid in hude poškodbe za približno polovico, tveganje za nastanek lažjih poškodb pa za skoraj četrtino - tako pri voznikih kot pri sopotnikih. Za potnike na prednjih sedežih se tveganje zmanjša za do 60 odstotkov, za tiste na zadnjih sedežih pa do 44 odstotkov (podatki EU). Pomembno je poudariti, da zračna blazina ne more nadomestiti varnostnega pasu, temveč deluje pravilno le v kombinaciji z njim. Brez pripetega pasu lahko sprožena zračna blazina celo povzroči dodatne poškodbe.