
Okrožno sodišče v Celju v izjavi za javnost opozarja na resno in ponavljajočo se težavo pri zagotavljanju privedb pripornikov in zapornikov na naroke, kar neposredno ovira izvedbo kazenskih postopkov. Povod za izjavo je priporna zadeva zaradi hude prometne nesreče, ki se je zgodila lanskega 30. julija pri Tepanju (v nesreči je bilo pet žrtev, ena oseba je bila hudo poškodovana). Predobravnavni narok bi moral biti izveden danes, vendar je bil preklican, ker so iz celjskega zapora tik pred narokom sporočili, da zaradi kadrovske stiske privedbe obtoženega ne morejo izvesti. "Kot alternativa je bila ponujena videokonferenca, a je obramba ugovarjala; sodišče je ugovor ocenilo kot utemeljen, saj obtoženi ne razume slovenskega jezika in ima zaradi posledic nesreče oteženo komunikacijo z zagovornikom, zato bi narok na daljavo lahko posegel v pravico do poštenega sojenja in učinkovite obrambe," je v izjavi za javnost zapisal predsednik celjskega okrožnega sodišča Darko Belak.
Belak opozarja, da gre za sistemski problem: v lanskem letu je bilo na celjskem območju odpovedanih 296 privedb (226 na okrožno, 70 na okrajno sodišče), na ravni države pa 2939. "Glavni razlog sta kadrovska podhranjenost zaporov in tudi pomanjkanje kadra pri policiji, posledice pa so prelaganje narokov tik pred izvedbo, kopičenje zadev in naraščanje nezadovoljstva strank. Videokonference so sicer možna rešitev, vendar pravna vprašanja glede njihove ustreznosti (zlasti učinkovita komunikacija obdolženec – zagovornik) po navedbah sodišča še niso dokončno razčiščena, dokončnih stališč slovenskega ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pa še ni," pravi predsednik celjskega sodišča. In dodaja, da sodišče razume napore zavoda in prilagoditve tožilstva (na primer sporazume o priznanju krivde), "a država se ne more sklicevati na lastne organizacijske pomanjkljivosti – dolžna je zagotoviti pogoje za delovanje pravosodja, vključno s privedbami".
"Vsako prelaganje narokov v pripornih zadevah neupravičeno podaljšuje pripor in lahko pomeni kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Sodišče opozarja tudi na možnost številnih pritožb pripornikov na ESČP, saj bi neizvršene privedbe lahko pomenile opustitev države pri zagotavljanju temeljnih pogojev za delo sodišč."




