Elizabeta Planinšič
Služba za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč in incidentov je izdala končno poročilo o preiskavi letalske nesreče, ki se je 17. novembra 2024 zgodila v Gančanih v občini Beltinci. V zahtevnih vremenskih razmerah je strmoglavilo letalo cessna 172. V nesreči so umrli trije ljudje: pilot in dva potnika. Glavni preiskovalec Toni Stojčevski je v končnem poročilu navedel analizo in vzroke za nesrečo, namen poročila namreč ni ugotavljanje krivde ali odgovornosti.
Glavni preiskovalec je kot neposredni vzrok za nesrečo v poročilu navedel "trk letala v teren, do katerega je prišlo po izgubi nadzora nad položajem letala v prostoru med izvajanjem manevra na majhni višini v pogojih letenja brez zunanje vidljivosti", kot posredni vzrok pa "namerni ali nenamerni vstop v območje nizke baze oblačnosti na majhni višini, ki ni bil dovolj pretehtan glede na željo po dosegu pričakovanega cilja. To je privedlo do tega, da se je let začel in nadaljeval kljub pomanjkanju tako pravnih kot praktičnih pogojev za letenje po pravilih vizualnega letenja." Glede sodelujočega dejavnika za nesrečo pa je Stojčevski zapisal, da "se je nesreča zgodila v okoliščinah pilotovega preseganja lastnih zmogljivosti. Pomanjkanje izkušenj in prevzem odgovornosti v vlogi vodje letala s potniki, ki so imeli svoja pričakovanja, je morda povzročilo velik stres za pilota in težave pri zavedanju ter obvladovanju situacije."
Dvakrat prestavljen polet
Letalo, ki ga je pilotiral 33-letni pilot, je malo po 11. uri vzletelo z mariborskega letališča. Šlo je za panoramski let. Eden od potnikov ga je namreč dobil kot darilo za rojstni dan že leto poprej. Potnik, ki je prejel darilo, in pilot naj bi se bila sicer že dalj časa poznala. Panoramski polet je pilot prej že dvakrat prestavil, enkrat oktobra 2024 zaradi neustreznih vremenskih razmer, drugič v začetku novembra zaradi tehničnih težav - pilot je tedaj ocenil, da naprava garmin ne deluje pravilno in da onemogoča delovanje radijske komunikacije. Toda po pričanju odgovorne osebe Letalskega centra Maribor kot lastnika cessne 172 napaka na letalu ni bila ugotovljena. Tudi na cessninem zadnjem letu dva dni pred nesrečo pilot v vlogi inštruktorja in učenec nista imela nobenih težav.
Letalo zadnjič v zrak dva dni prej
Po navedbah iz poročila je imel pilot skupno 93 ur in 35 minut naleta, od tega na letalu cessna 172 dobrih 20 ur, na konkretnem letalu pa manj kot 16 ur. Glede na zahtevnost razmer je bil relativno neizkušen, ni imel praktičnih izkušenj za instrumentalno letenje, kvalifikacije za vizualno letenje pa je vzdrževal z občasnimi prekinitvami. Zdravstvena dokumentacija je pokazala, da je bil pilot v primerni zdravstveni kondiciji, podatki toksikoloških preiskav so bili negativni.
Letalo, ki je bilo nabavljeno leta 2016, v času od 5. oktobra 2023 do konca junija 2024 ni bilo v uporabi. V mesecu pred nesrečo je opravilo 27 letov v skupnem času 15 ur in 40 minut. Zadnji let pred nesrečo je bil 15. novembra, torej dva dni prej, za namen praktičnega usposabljanja je trajal 60 minut.
Usodnega dne je bil načrtovan let proti Pomurju, preleteti so želeli domači kraj potnikov vzhodno od Murske Sobote, potem pa naj bi se vrnili v Maribor. A letalo je strmoglavilo na njive v naselju Gančani. Kot je v poročilu zapisal Stojčevski, je 17. novembra 2024 po vzletu vse potekalo skladno z načrtom in brez posebnosti. Pred preletom bližine letališča Murska Sobota je letalo začelo zmanjševati višino in tudi v nadaljevanju (med naseljema Gančani in Lipovci) je v razmerah nizke oblačnosti višino konstantno zmanjševalo. Po preletu Gančanov se je pilot verjetno zaradi megle in nizke oblačnosti odločil za zavoj za 180 stopinj. Toda med zavojem je letalo začelo strmoglavljati in slab kilometer jugovzhodno od Gančanov trčilo ob teren. Pilot in potnika so umrli na kraju nesreče, dele razbitin letala so našli v oddaljenosti do 90 metrov.
Brez izkušenj za takšne razmere
Glavi preiskovalec med preiskavo ni ugotovil motenj v delovanju letala ali okvare. Pilot je imel dovoljenje za letenje z enomotornimi letali v vizualnih meteoroloških pogojih. Meteorološke razmere na dan nesreče so bile primerne za letenje v vizualnih pogojih, vendar ne na območju z načrtovano višino leta do tisoč čevljev nad terenom. Vreme je zaradi goste megle na območju letenja pod 300 metrov vplivalo na nesrečo, piše v poročilu.
Med postopnim zmanjševanjem višine je letalo vstopilo v območje nizke oblačnosti in megle, kjer zunanja vidljivost ni bila zagotovljena. Pilot za instrumentalno letenje ni imel pooblastila, prav tako ni imel izkušenj za letenje v instrumentalnih meteoroloških pogojih. Manever zavoja za 180 stopinj je izvajal na majhni višini in brez zunanje vidljivosti, kar je privedlo do izgube nadzora nad položajem letala v prostoru in posledično do trka letala v teren. Stojčevski je še ugotovil, da se je pilot s prijatelji predhodno dogovarjal in usklajeval izvedbo leta ter da lastnik letala z okoliščinami priprave in izvedbe leta ni bil seznanjen. Prav tako lastnik letala članov kluba ni sistematično seznanjal z vsemi pravili in pristojnostmi glede najema ter namena uporabe letal.
